Mogočni Madžari: Vzpon in padec

Gradnja ekipe:

Zgodba Mogočnih Madžarov se je začela leta 1949. Takrat je Madžarska že bila pod komunističnim režimom Mátyás Rákosija, ki je sprva pomagal pri kreaciji najboljše nogometne reprezentance v zgodovini. Na koncu pa je bil tudi odgovoren za njen propad.

Trener ekipe je bil Guszstav Sebes, ki je takoj ob prihodu na položaj uvedel tri novosti. Prva novost so bili novi, napornejši treningi za igralce, ki so bili po intenzivnosti in številu bližje klubskim. Sebes je od svojih igralcev zahteval izjemno fizično pripravljenost. Kmalu se mu je uresničila še želja, da bi reprezentanco sestavljali nogometaši iz zgolj dveh klubov. Honved je leta 1949 prešel v last vojske, MTK pa v roke tajne policije.

Pridobivanje igralcev za kluba je bilo preprosto. Ker so bili igralci člani vojske so jim dali možnost ali igrajo nogomet ali se odpravijo služit na mejo. Kmalu je stopilo v veljavo tudi pravilo, da noben nogometaš, ki igra v 1. ali 2. ligi ne sme prestopiti v tuj klub. S tem je oblast zadržala vse najboljše igralce na Madžarskem. Kjer so jih nato, če so bili dovolj dobri za reprezentanco lahko prisilili, da igrajo ali za MTK ali Honved.

Razlog zakaj je Sebes želel imeti reprezentante v zgolj dveh klubih je bil uspeh, ki so ga reprezentance v 30-ih letih dosegle s tem sistemom. Italija pod Vittorijem Pozzom je imela igralce iz Juventusa in Torina. Avstrija pod vodstvom Huga Meisla pa je imela igralce iz Rapida in Austrije Vienna. To se je izkazala kot velika prednost, saj so bili igralci posledično mnogo bolj uigrani med sabo v primerjavi s svojimi nasprotniki. Ostale reprezentance so takrat izbirale igralce glede na njihovo kakovost in ne na to kako uigrani so bili med sabo.

Učinkovitost te Sebes-ove novosti sta v 60-ih letih dobro prikazali reprezentanci Sovjetske zveze, ki je osvojila naslov evropskih prvakov in Anglije, ki je leta 1966 osvojila naslov svetovnih prvakov.

Taktika:

Izumil je tudi novo formacijo 2-3-3-2, v kateri je imel izjemno pomembno vlogo “deep lying center forward”. To je bila nova vloga, ki jo je izumil Sebes. Igralec s to vlogo je sicer bil napadalec, vendar je igral bistveno bližje sredini igrišča in imel več svobode v gibanju. S svojim gibanjem je prisilil branilca, ki ga je pokrival izven njegove naravne pozicije. S tem je ustvaril več prostora za preostale ofenzivne igralce. Nandor Hidegkuti, ki je v tej vlogi igral za Madžarsko je rekel, da sta bila ta sistem in vloga zasnovana z namenom, da zmedeta nasprotnika.

Sebes je imel tudi za tisti čas revolucionarno idejo, da naj bi bil vsak igralec sposoben igrati na vsaki poziciji. Do takrat so bile vloge in pozicije na igrišču jasno določene. Tukaj se je pokazala potreba po tem, da so nogometaši navajeni igrati drug z drugim. Za takšen sistem je bilo to namreč izjemno pomembno, saj so morali igralci na igrišču biti povsem usklajeni. Iz tega je razvidno, da so Madžari izumili koncept zelo podobnem Totalnemu Nogometu, ki so ga 20 let kasneje svetu predstavili Nizozemci.

Jedro ekipe okoli katerega se je vse vrtelo so sestavljali: Ferenc Puskás, Sándor Kocsis, Nándor Hidegkuti, Zoltán Czibor, József Bozsik in Gyula Grosics.

Vzpon:

Z temi revolucionarnimi idejami so Sebes in njegovi varovanci začeli dosegati rezultate. Dobili so 6 zaporednih tekem, preden so izgubili 5-3 proti Avstriji Maja 1950. To je bil tudi poraz, ki je prepričal Sebesa, da je v ekipo vrnil vratarja Guylo Grosics-a. Grosics je bil dve leti prej obtožen poskusa prebega. Dokazov za obtožbo je bilo sicer premalo, vendar mu je bilo prepovedano igrati za reprezentanco. Po porazu z Avstrijci ga je Sebes ponovno vpoklical in poraz proti Avstriji je bil zadnji v naslednjih štirih letih.

Prvi večji uspeh je ekipa doživela na Olimpijskih igrah 1952 v Helsinkih. Na Finskem so Madžari odpihnili vse pred seboj in brez težav osvojili zlato medaljo. Doma jih je pričakala navdušena 400.000 glava množica, ki je želela pozdraviti svoje superzvezdnike.

Naslednja pomembna tekma je bila ‘Tekma Stoletja’. To je bila prijateljska tekma med Madžarsko in Anglijo igrana na Wembley-u 25. novembra 1953. Madžari so Angležem pokazali kako se igra nogomet in jim odčitali lekcijo. Madžari so že po pol ure igre vodili z 4-1, končni rezultat pa je bil 6-3. Hidegkuti je bil s tremi goli še posebej nezaustavljiv.

Ekipi sta se ponovno srečali manj kot leto pozneje na zadnji pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom. Angleži so upali, da se bodo tokrat lahko kosali z Madžari, vendar so se njihovi upi hitro razblinili. Madžari so tekmo dobili z rezultatom 7-1 in Angliji prizadejali najhujši poraz v zgodovini, ki velja še danes. Niz Madžarske nepremaganosti je sedaj trajal že 26 tekem.

Svetovno prvenstvo 1954:

V skupinskem delu so igrali proti Zahodni Nemčiji, Turčiji in Južni Koreji. Pravila za napredovanje so bila nekoliko drugačna kot danes. Obe postavljeni ekipi (Madžarska in Turčija) nista igrali med sabo, ampak samo proti Zahodni Nemčiji in Južni Koreji. V četrt finale sta napredovali dve najboljši ekipi. V primeru, da sta druga in tretja ekipa zbrali enako število točk sta med sabo odigrali še eno tekmo, ki je odločila potnika v četrt finale.

Madžari so na prvi tekmi brez težav premagali Južno Korejo s kar 9-0, medtem ko so Nemci premagali Turke. Sledila je ena izmed najbolj kontroverznih tekem v zgodovini. Madžari so Nemce brez težav premagali z 8-3, vendar večina najboljših Nemcev ni igrala. Sam rezultat je bil veliko manj pomemben kot pa nek drug dogodek, ki se je zgodil na igrišču. Angleški sodnik William Ling je dovolil zelo grobo igro Nemcev in je ignoriral kar tri očitne enajstmetrovke. Zaradi dovoljene grobe igre in visokega zaostanka so Nemci igrali bolj in bolj agresivno, dokler se ni zgodilo neizogibno. Kapetan Puskás se je poizkusil z obratom otresti nemškega branilca, ta pa ga je preprosto usekal po nogi. Puskas si je poškodoval gleženj in kazalo je, da je turnirja zanj konec.

Sledil je četrtfinale proti Brazilcem. Tekma je postala znana kot Bitka za Bern. Obe ekipi sta bili znani po napadalnem in atraktivnem nogometnem stilu, vendar je bila ta tekma vse prej kot to. Bila je ena izmed najbolj nasilnih in brutalnih tekem v zgodovini. V 71. minuti so ob vodstvu 3-2 Madžari dobili enajstmetrovko. Nilton Santos je storil grob prekršek nad Jozsefom Bozsikom, nakar sta moža med sabo obračunala kar s pestmi. Seveda je sodnik obema pokazal rdeč karton. Manj kot deset minut pozneje je Humberto Tozzi brcnil Gyulo Loranta in bil prav tako poslan z igrišča. V celotni tekmi je bilo dosojenih, kar 44 prekrškov.

Prava bitka pa se je začela šele po koncu tekme. Najprej je Švicarska policija poizkusila zaustaviti navijače, ki so želeli vdreti na igrišče. Nato so Brazilci vdrli v slačilnico Madžarov in pretep med ekipama je izbruhnil v tunelu. Pridružili so se mu tudi navijači, ki so uspeli priti na igrišče. Nogometni čevlji in razbite steklenice so se spremenili v orožje. Vse skupaj je bil en velik klobčič pesti in krvi. Sebes je dobil steklenico v glavo in je potreboval šive. Puskas je poskrbel, da je enako usodo doživel tudi Brazilec Pinheiro. Šokantno Fifa ni kaznovala nikogar in je kaznovanje prepustila domačim zvezam. Tako Madžari kot Brazilci niso kaznovali nobenega izmed udeležencev.

Po eni izmed najbolj umazanih in grdih tekem v zgodovini svetovnih prvenstev je sledila ena najlepših. Polfinale proti Urugvaju je postregel z atraktivnim in napadalnim nogometom z obeh strani. Madžari so vodili z 2-0, vendar je Urugvaj uspel 4 minute pred koncem rednega dela izenačiti. Madžari so napadali in napadali in na polovici drugega podaljška strli obrambo Urugvaja. Končni rezultat je štiri minute pred koncem postavil Kocsis.

Nato je sledil znameniti Čudež v Bernu. Madžari so se ponovno srečali z Zahodno Nemčijo. Po osmih minutah je tudi tokrat kazalo na lahko Madžarsko zmago. Vodili so z 2-0, vendar so se Nemci vrnili in šest minut pred koncem povedli z 3-2. Kmalu zatem je Puskas, ki je nastopil kljub temu, da ga je poškodba vidno ovirala izenačil, vendar je bil njegov gol razveljavljen. Tako se je končal madžarski niz nepremaganosti.

Padec:

Reakcija doma je bila sedaj popolnoma drugačna kot pred dvema letoma, ko so se nogometaši vrnili z Olimpijskih Iger. Navijači so bili jezni in razgrajali po ulicah. Glavna krivca naj bi bila po njihovem mnenju Sebes in Puskás. Sebesovega sina so celo pretepli v njegovi šoli. Zaradi varnosti reprezentance niso odpeljali v Budimpešto.

Kljub burni reakciji, pa so se Madžari kmalu vrnili na zmagovita pota in dosegli še en impresiven niz neporaženosti. Ta je trajal 19 tekem. Madžari so tako med Majem 1950 in Februarjem 1956 izgubili samo eno izmed 69 tekem. Vendar je bila ta najpomembnejša izmed vseh.

Ekipa pa je počasi razpadala. Grosics je bil aretiran zaradi suma, da je vohun in je kasneje med Madžarsko revolucijo z družino pobegnil iz države. Czibor se je sprl s Puskásom in ni je izpustil nekaj tekem. Vse to je povzročilo padec forme v začetku 1956 in Sebes je bil odpuščen junija istega leta.

Mogočni Madžari so dokončno končali svojo zgodbo z začetkom revolucije na Madžarskem oktobra 1956. Na srečo igralcev sta bili tako Honved kot MTK ekipi za kateri so igrali vsi reprezentantje v tujini. Namesto da bi se odpravili domov sta se odpravili na turnejo po Evropi. Ko je Sovjetska zveza brutalno zatrla upor je Madžarska nogometna zveza povabila igralce nazaj domov. Obljubljene so jim bile dolgotrajen kazni, zato so se nekateri odločili, da se rajši ne vrnejo.

Kocsis in Czibor sta odšla v Barcelono, Puskás pa v Real Madrid. Hidegkuti in Bozsik sta se vrnila na Madžarsko. Tako se je končala zgodba Mogočnih Madžarov, najboljše nogometne reprezentance v zgodovini.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Skip to content