Božični mir 1914, mir organiziran s strani vojakov, ne generalov

Za mir na božični dan leta 1914 se niso odločili vojaški poveljniki, pač pa vojaki sami. Minilo je že pol leta od začetka prve svetovne vojne in večina vojakov je upala, da bo vojna do božiča že končana. Vendar ni bila in tako so mislili, da bodo božič preživeli v mrzlih jarkih in nekateri so ga. Nekateri pa so ga praznovali z ljudmi, ki so dan prej in dan kasneje streljali na njih. Božični mir je namreč bil neuraden, zato ni veljal na vseh bojiščih. Upoštevali so ga predvsem na določenih delih zahodne fronte.

Na božični večer so nemški in avstrijski vojaki začeli prepevati božične pesmi. To je spodbudilo Britance in Francoze, da so se jim pridružili. To je bil prvi korak na poti k miru. Po prepevanju so vojaki začeli kričati božične želje drug drugemu. Nemci so nato postavili razsvetljena božična drevesa, nakar naj bi zaklicali Britancem: Britanci jutri ne bomo streljali, če vi ne boste streljali. Naslednji dan so vojaki splezali iz jarkov in se dobili na nikogaršnjem ozemlju. Vzdušje pa ni bilo takoj veselo. Obe strani sta namreč najprej pokopali svoje padle tovariše. Nato so si vojaki začeli izmenjavati darila (npr. pivo za čokolado, cigarete za gumbe).

Kako je vse to povezano z nogometom? Vsa pričevanja o dogodku omenjajo, da so na dan premirja britanski in nemški vojaki igrali nogomet. Med izmenjavanjem daril naj bi britanski vojaki iz jarkov prinesli nogometne žoge. Večinoma so si vojaki žogo zgolj podajali med sabo in niso odigrali dejanske tekme. Obstajali pa naj bi ena izjema, ki je bila največji približek temu kako bi izgledala dejanska nogometna tekma. Tekma kjer so beležili rezultat naj bi potekala med enoto škotski in saških vojakov.

Božično premirje je ponekod trajal nekaj dni, vendar nikjer dlje kot do 30. decembra. Generali in poveljniki so bili zelo jezni, ko so slišali za premirje. Dva poveljnika, ki sta igrala pomembno vlogo v naslednji vojni se nista strinjala z mirom. Bodoči predsednik Francije Charles de Gaulle je dejanja svojih rojakov opisal, kot obžalovanja vredna. Takratni nemški polkovnik in bodoči vodja nacistične Nemčije Adolf Hitler, pa je svojim vojakom prepovedal sodelovati v premirju in je bil ogorčen nad predlogom.

Na žalost je bilo to zadnje premirje, ki se je zgodilo med prvo svetovno vojno. Vojaki, ki so mislil, da bo vojne konec do božiča so se mogli soočiti z kruto realnostjo, da je to zgolj začetek. Božični mir se je zgodil pet mesecev po začetku prve svetovne vojne, ki je nato trajala še nadaljnih 46 krvavih mesecev.