Wunderteam-ekipa, ki ji ni bilo dovoljeno uspeti

12. Marca 1938 se je Avstrija priključila Nemškemu Rajhu. Samo nekaj mesecev pred svetovnim prvenstvom na katerem bi veljali za ene glavnih favoritov je bila avstrijska reprezentanca razpuščena. To je bil konec Wunderteama. Wunderteam je bilo ime za avstrijsko nogometno reprezentanco v 30-ih letih 20. stoletja. Za njen uspeh sta bila zaslužna predvsem dva moža: Trener ekipe Hugo Meisl in njen prvi zvezdnik Matthias Sindelar.

Hugo Meisl, arhitekt Wunderteama

Hugo Meisl je bil glavni trener avstrijske nogometne reprezentance od leta 1919 do leta 1937. Pod njegovo taktirko se je Avstrija prelevila v nogometno velesilo, vendar se to ni zgodilo takoj. Meisl je v 20-ih letih veliko potoval po Evropi in navezal mnogo prijateljstev s tujimi trenerji. Njegova najbolj znana prijatelja sta bila Vittorio Pozzo, ki je bil trener izjemno uspešne italijanske reprezentance v 30-ih letih in Herbert Chapman pod taktirko katerega se je Arsenal razvil v najboljši klub v Angliji. Vendar pa je imel na razvoj Wunderteama največji vpliv Jimmy Hogan. Hogan je Meislu pomagal razviti sistem hitrih podaj, ki je bil temelj avstrjiskega uspeha. Sistem, ki sta ga razvila Hogan in Meisl je bil inspiracija za madžarsko reprezentanco v 50-ih letih (Mogočni Madžari), ta pa je bila inspiracija za Totalni Nogomet, ki ga je razvila nizozemska reprezentanca v 70-ih letih.

Der Papierene-najboljši nogometaš predvojnega obdobja

Reprezentanca pa ni, kar takoj začela dosegati rezultatov. Razlog za to je bila Meislova trmoglavost. Meisl se je namreč leta 1928 sprl z Matthiasom Sindelarjem, ki je bil pri 25-ih letih že najboljši nogometaš Avstrije. Z izjemo prijateljske tekme s Češko leta 1930 Meisl ni vpoklical Sindelarja v reprezentanco vse do leta 1931. Takrat je po treh letih moral priznati, da bo ekipa mnogo boljša, če bo v njej igral Sindelar. Mozaik je bil sestavljen in Avstrija je lahko začela svojo dominacijo.

Matthias Sindelar je tako postal prvi zvezdnik Wunderteama in njegov najpomembnejši igralec. Sindelar je v 30-ih letih veljal za najboljšega nogometaša na svetu. Bil je izredno tehnično podkovan poleg tega pa je imel tudi nos za gol. Sindelar je svoj vzdevek Der Papierene (papirnati mož) dobil že kot najstnik. Dobil ga je zaradi svoje sposobnosti preigravanja in izogibanja nasprotnikovim branilcem, ter zaradi svojega krhkega videza. Pri 175-ih centimetrih je namreč tehtal zgolj 60 kilogramov.

Meisl je od svoje ekipe zahteval izredno discipliniranost in ekipa je bila res izredno discipliniran ter dobro utečen stroj, vendar ji je do Sindelarjevega prihoda nekaj manjkalo. Sindelar je v ekipo prinesel individualnost, ter kreativnost. Njegova naloga ni bila samo zadevanje golov, pač pa je kot najbolj kreativen igralec moral igrati tudi vlogo organizatorja igre. Takoj po prihodu Sindelarja je ekipa začela igrati bolje.

Vzpon Wunderteama in Svetovno prvenstvo 1934

Od maja 1931, ko se je Sindelar vrnil v ekipo pa do decembra 1932 je Wunderteam nanizal niz 14-ih tekem brez poraza. Leta 1932 je Avstrija osvojila pokal srednjeevropskih držav v katerem so poleg njih igrale tudi reprezentance Italije, Češkoslovaške, Madžarske in Švice. To tekmovanje je bilo neke vrste predhodnik Evropskega prvenstva.

Avstrija je na svetovno prvenstvo 1934 prišla kot ena glavnih favoritinj za zmago. Wunderteam namreč ni izgubil tekme že več, kot eno leto. V zadnjih dveh tekmah pred prvenstvo pa je ekipa popolnoma uničila večne rivale Madžare (5-2) in reprezentanco Bolgarije (6-1). Na žalost, pa na prvenstvu niso imeli možnosti, saj je bilo to verjetno najbolj nepošteno svetovno prvenstvo v zgodovini. FIFA je znana po svojih škandalih (sumljiva dodelitev svetovnega prvenstva 2018 Rusiji, ter Katarju za leto 2022, sta zgolj zadnja v liniji mnogih). Prvenstvo se je namreč igralo v fašistični Italiji in naj bi bilo polno korupcije, ter vmešavanja s strani oblasti. Benito Mussolini naj bi osebno izbral sodnike za tekme italijanske reprezentance, medtem ko so je skozi celotno prvenstvo trudil promovirati fašizem.

V teh razmerah se je Avstrija uspešno prebila do polfinala v katerem je igrala z Italijo. Za tekmo je bil izbran sodnik Ivan Eklind. Tekma se je igrala v zelo slabih razmerah in Avstrijci so težko igrali svoj stil igre. Edini gol na tekmi je prišel iz kontroverzne situacije. Avstrijski vratar je namreč obranil strel, vendar ga je eden izmed Italijanov z očitnim prekrškom potisnil v mrežo. Sodnik Eklind je gol priznal in Italijani so napredovali v finale, ki ga je seveda sodil Eklind. Eklind je bil tudi po italijanski zmagi v finalu obtožen pristranskosti do domače reprezentance.

Obdobje po Svetovne prvenstvu in priključitev Nemškemu Rajhu

Avstrijci so po porazu z Italijo niso uspeli pobrati in so izgubili tudi proti Nemčiji v tekmi za tretje mesto. Wunderteam je po svetovnem prvenstvu 1934 nadaljeval z odličnimi igrami. Edina reprezentanca, ki jim je povzročala težave je bila Italija, ki jih je premagala v finalu Olimpijskih iger leta 1936 z rezultatom 2-1. To je bil zadnji nastop Wunderteama na velikem tekmovanju. Mesil je umrl za posledicami srčnega napada februarja 1937. Kljub smrti tvorca Wunderteama se je ekipa kvalificirala na Svetovno prvenstvo 1938, vendar tam ni nastopila.

12. marca 1938 je bila Avstrija namreč priključena Nemškemu Rajhu, ki je razpustil avstrijsko nogometno zvezo. Približno mesec po priključitvi Avstrije je bila odigrana neuradna tekma med Avstrijo in Nemčijo. Razloga za tekmo 3. aprila sta bila dva. Prvi je bil simboličen, združitev dveh držav, ki uživata v združitvi. Drugi je bil bolj praktičen. Nemški selektor Sepp Herberger se je namreč moral odločiti katere Avstrijce vključiti v nemško reprezentanco za Svetovno prvenstvo.

Zadnje dejanje Wunderteama

Matthias Sindelar in ostali igralci pa so to izkoristili za še zadnje dejanje Wunderteama. Okoli tekme se je v letih po njej spletlo ogromno mitov. Prvi je bil, da so Sindelar in ekipa zahtevali, da nosijo rdeče bele drese. Rdeča in bela sta seveda nacionalni barvi Avstrije. Verjetno pa je razlog precej bolj preprost. Zaradi priključitve Avstrije je bila nemška ekipa tretirana kot domača, zato so lahko izbrali svojo barvo dresov. Pred priključitvijo sta obe ekipi igrali večino tekem v črno belih dresih, ker so si to barvo izbrali Nemci, so Avstrijci potrebovali drese v drugi barvi.

Ker je bila tekma predvsem mišljena kot simbolična, naj bi bilo Avstrijcem naročeno, da ne smejo zmagati. Remi bi namreč bil najbolj politično sprejemljiv rezultat. Iz tega razloga, naj bi Avstrijci v prvem polčasu namerno zgrešili več odličnih priložnosti za zadetek, saj so se držali navodil. Še en razlog naj bi bil, da so Avstrijci to počeli, tudi iz protesta in ne samo, ker jim je bilo naročeno. Želeli so namreč pokazati koliko boljši so od Nemcev, ter da bi jih lahko premagali brez težav.

Tehnično superiorni Avstrijci so se tako poigravali z Nemci dokler jim v 62. minuti ni bilo dovolj. Po strelu Franza Binderja se je žoga odbila do Sindelarja, ki jo je potisnil v mrežo. Po poročilih naj bi Sindelar stekel pred nacistične uradnike, ki so spremljali tekmo in divje proslavljal svoj gol. Karl Sesta je dosegel drugi gol z izjemno izvedenim prostim strelom skorajda s sredine igrišča. Tekmo so dobili z 2-0 in tako dokazali, da so nogometno superiorni v primerjavi z Nemci. Tako se je zaključila zgodba Wunderteama. Deset Avstrijcev je bilo povabljenih v Nemško reprezentanco, edini, ki je zavrnil vpoklic je bil Sindelar.

Nekaj mesecev pozneje so Sindelarja in njegovo dekle našli mrtva v njunem stanovanju na Dunaju. Razlog smrti je bila zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Smrt je bila razglašena kot nesreča, ki naj bi ji povzročil zamašen dimnik. Preiskava je bila zelo hitro zaključena, kar je pri mnogih vzbudilo sume. Gestapo je namreč imel dosje o Sindelarju in je nadzoroval kavarno, ki jo je imel v lasti Sindelar. Ali je možno, da so Sindelarja umorili nacisti katerim je odkrito nasprotoval ali pa je res šlo zgolj za nesrečo? Tako se je končalo življenje najboljšega predvojnega nogometaša in najpomembnejšega igralca Wunderteama.