Tour 1964: Zadnja bitka med Anquetilom in Poulidorjem

Naslednje leto se karavana Dirke po Franciji po 35-ih letih vrača na Puy de Dome. Vzpon se je v kolesarsko zgodovino zapisal leta 1964, ko sta na njem izjemen dvoboj uprizorila dve legendi kolesarstva: Jacques Anquetil in Raymond Poulidor.

Gospod Kronometer proti Večno Drugemu

Leta 1964 je Anquetil lovil svojo peto zmago na Touru, poleg tega pa je želel postati tudi prvi kolesar po Faustu Coppiju, ki bi v isti sezoni osvojil tako Tour kot Giro. Njegova naloga pa je bila vse prej kot lahka. Kljub temu, da je osvojil zadnje tri Dirke po Franciji se je Anquetil zavedal, da bo zmagati četrtič zapored izjemno težko. Glavna izzivalca sta bila ista kot leto prej: Poulidor in Španec Federico Bahamontes. Rivalstvo med Anquetilom in Poulidorjem je bilo takrat že v polnem razcvetu in čeprav je Anquetil dobil bitko za bitko na cesti je bil Poulidor tisti, ki je dobil bitko za srca francoske javnosti in navijačev. Večno drugi na cesti je bil vedno prvi v srcih Francozov, kar je jezilo Anquetila.

V prvem tednu Toura se boj med Poulidorjem in Anquetilom še ni zares začel. Poulidor si je sicer pred 8. etapo privozil približno 45 sekund prednosti po zaslugi ekipnega kronometra in bega v katerem se je znašel dan prej, ko je pridobil pol minute proti Anquetilu. Vendar se je Tour šele začenjal. 8. etapa je bila prva Alpska etapa Toura. Kolesarji so se morali spopasti z dvema legendarnima vzponoma: Col de Telegraphe in Col de Galibier. Oba prelaza je na poti do etapne zmage prvi prevozil Bahamontes. Poulidor se je spustil v lov za njim na Galibieru in Anquetil mu ni uspel slediti. Na cilj je prišel 17 sekund za Poulidorjem, ki je za zmagovalcem Bahamontesom zaostal za minuto in pol.

Naslednji dan je Anquetil z zmago zmanjšal razliko na zgolj 15 sekund. Zaključek etape je bil na velodromu v Monacu in Poulidor je krog pred koncem sprintal, kot da bi šlo za zmago, saj je mislil, da dejansko gre. Na koncu je etapo končal na 5. mestu. Bonus, ki ga je Anquetil dobil in Poulidor izgubil se je ob koncu dirke izkazal za ključnega. Anquetil je dobil tudi kronometer naslednji dan v katerem je bil boljši od Poulidorja za 36 sekund. S tem je splezal na drugo mesto v skupnem seštevku. Vodil je še vedno Georges Groussard, ki je z uspešnim begom na eni izmed prvih etap dobil 4 minute prednosti, ki pa so hitro kopnele. Do dneva počitka ni prišlo do velikih sprememb v skupni razvrstitvi.

Tour 1964, vrstni red pred 14. etapo:

Anquetil skoraj zapije Tour

Jacques Anquetil je bil znan kot človek, ki je rad užival življenje. Njegova odločitev, da gre na dan počitka namesto na lahko trening vožnjo na piknik bi se skoraj izkazala za usodno. Medtem ko je Anquetil užival v jagnjetini in alkoholu (njegov športni direktor naj bi pitje celo spodbujal!) so njegovi konkurenti pridno trenirali.

Anquetil se naslednji dan pred etapo ni niti ogrel. Poulidor je vedel, da bo Anquetil ranljiv po dnevu počitka in je zato napadel že na prvem klancu 14. etape. V napadu so se mu pridružil tudi ostali favoriti. Ker se je vzpon začel že kmalu po začetku etape se Anquetil ni uspel ogreti in kaj hitro je plačal davek. Na vrhu vzpona je zaostajal že 4 minute in izgledalo je, da je izgubil Tour, razmišljal je celo o odstopu. Vendar sta ga ekipni tovariš in njegov športni direktor uspela prepričati, da je nadaljeval. Športni direktor Geminiani (isti Geminiani, ki mu je dan prej dovolil popivanje) ga je v besu nadrl naj, da vse kar ima na spustu. Nato mu je v roke dal steklenico šampanjca s pomočjo katerega se je Anquetil uspel ogreti.

S svojimi izjemnim spustaškimi sposobnostmi je uprizoril enega najbolj divjih spustov v kolesarski zgodovini. Kljub gosti megli je tvegal vse na vratolomnem spustu in močno zmanjšal razliko do vodilnih. Ob koncu spusta je ujel skupino z Groussardom in Angladejem. Skupaj so uspeli ujeti skupino z Poulidorjem in Bahamontesom. Anquetil je rešil svoj Tour. Nekaj kilometrov pred ciljem pa je nesreča doletela Poulidorja. Predrla se mu je zračnica in v želji, da bi svojemu kolesarju čim hitreje pomagal je mehanik Poulidorja začel potiskati Poulidorja preden je bil ta pripravljen. Poulidor je padel in izgubil še več časa. V cilj je prišel 2 minuti in 36 sekund za Anquetilom.

Epski beg Bahamontesa

V naslednji pirenejski etapi je Poulidor uspel pridobiti minuto in 43 sekund proti Anquetilu. Sledila je 16. etapa, etapa Federica Bahamontesa. 197 kilometrov dolga etapa je kolesarje vodila čez štiri historične vzpone Peyersourde, Aspin, Tourmalet in Aubisque. Bahamontes je napadel po zgolj štirih kilometrih. Sledil mu je zgolj rojak Julio Jimenez. Bahamontes je želel rumeno majico in začel je odlično. Na vrhu Aspina je imel že tri minute prednosti pred Anquetilovo skupino. Na vrhu Tourmaleta je bila ta že več kot pet minut. Bahamontes ni veljal za dobrega spustaša, zato je izgubil polovico prednosti do začetka Aubisqua. Na njem se je otresel Jimeneza in do vrha povečal prednost na več kot 6 minut. V glavnini se je Groussardova ekipa na vse pretege trudila zadržati njegovo rumeno majico. Do cilja je prednost Bahamontesa skopnela na minuto in 54 sekund. Bahamontesov pobeg tisti dan je bil poezija na kolesu, vendar ni pridobil dovolj časa proti Anquetilu, ki je vedel da bo ta čas lahko nadoknadil na kronometru.

Tour 1964, vrstni red po 16. etapi:

1.	Georges Groussard	94:15:56
2.	Federico Bahamontes	+35
3.	Jacques Anquetil	+1:26
4.	Raymond Poulidor	+1:35
5.	Henry Anglade	+3:05

Naslednji dan je Anquetil na kronometru premagal Bahamontesa za več kot 4 minute. Groussard je plačal davek branjenja rumene majice in izgubil 6 minut. V boju za zmago sta tako ostala zgolj Anquetil in Poulidor, ki je na kronometru izgubil 37 sekund. Anquetil je bil v rumeni majici s prednostjo 56-ih sekund pred Poulidorjem. Do 20. etape je vrstni red ostal nespremenjen.

Zadnji spopad

V 20. etapi je kolesarje čakal vzpon na ugasli vulkan Puy de Dome. Poulidor je vedel, da je to njegova zadnja priložnost, da se otrese Anquetila. Ob začetku vzpona sta napadla Španca Jimenez in Bahamontes (tokrat je bil v boju za etapno zmago močnejši Jimenez). Tako Anquetil kot Poulidor se nista počutila dobro. Poulidor je kasneje rekel, da se nikoli ni počutil tako slabo na kolesu kot tisti dan. Kljub temu je Poulidor trikrat napadel Anquetila, vendar je ta vsakič odgovoril na njegov napad. Proti vrhu vulkana sta velika rivala vozila z ramo ob rami. To je bil del Anquetilove taktike s katero je želel prepričati Poulidorja, da je enako močan kot on. Vendar ni bil, Poulidor je še enkrat napadel 500 metrov pred ciljem in Anquetil mu ni mogel slediti. Do cilja je Poulidor uspel pridobiti 42 sekund. Anquetil je rumeno majico obdržal za 14 sekund. Epski zaključek epske bitke med dvema največjima rivaloma v zgodovini kolesarstva.

Na zadnjem kronometru je Anquetil še nekoliko povečal prednost in dobil Tour 1964 s 55-imi sekundami prednosti. To je bila do takrat najmanjša razlika s katero je kdorkoli osvojil Dirko po Franciji.