Najprej opozorilo, da je to moje osebno mnenje glede na predstave v letošnji sezoni. Zdi se mi, da se za naslov najboljšega kolesarja sezone potegujejo zgolj trije. To so Tadej Pogačar, Jonas Vingeggard in Remco Evenepoel. Na hitro pa bom omenil še tiste, ki si zaslužijo mesta od 4. do 10.
Razvrstitev od 4. do 10.
4. mesto: Wout Van Aert
5. mesto: Enric Mas
6. mesto: Jai Hindley
7. mesto: Mathieu Van Der Poel
8. mesto: Christophe Laporte
9. mesto: Aleksandr Vlasov
10. mesto: Primož Roglič
Razvrstitev od 1. do 3.
3. mesto: Jonas Vingegaard
Jonas Vingegaard je resda dobil najprestižnejšo dirko letošnje sezone (Tour de France), vendar pa ni dosegel prav dosti vidnih rezultatov v primerjavi z Evenepoelom in Pogačarjem. Edina dva omembe vredna rezultata poleg zmage na Touru sta dve drugi mesti na tedenskih dirkah. Na dirki Tirreno-Adriatico je bil popolnoma nekonkurenčen Pogačarju. Na Dirki po Dofineji je sicer bil nekoliko bolj konkurenčen Rogliču, ki ga seveda ni smel napasti saj vozita v isti ekipi. Po mojem mnenju Tour ni vse v kolesarstvu in če je to tvoja edina velika zmaga v sezoni ne moreš biti najboljši kolesar na svetu.
2. mesto: Remco Evenepoel
Mogoče nekoliko kontroverzna odločitev, vendar sem prepričan, da je pravilna. V prvi polovici sezone je odlično formo prikazal zgolj ob svoji zmagi na Liege-Bastogne-Liege, ki je sicer bila impresivna, vendar je bila dosežena v precej okrnjeni konkurenci. Med samo dirko sta se zgodila dva množična padca, ki sta močno okrnila konkurenco, medtem ko zmagovalca zadnjih dveh izvedb dirke sploh nista startala. Roglič zaradi poškodbe, Pogačar zaradi smrti v družini. Naslednja velika zmaga je prišla na Klasiki San Sebastian in je bila po mojem mnenju najbolj impresivna. Na njej je povsem deklasiral konkurenco.
Sledila je Dirka po Španiji na kateri je sprva kazalo, da jo bo prav tako dominantno dobil, vendar je v dveh etapah pred dnevom počitka izgubil skoraj polovico prednosti, ki jo je imel pred Primožem Rogličem. Ta ga je nato napadel že dve etapi kasneje na navidez povsem nenevarnem terenu. Sledilo je veliko kontroverzije. Najprej je takoj po Rogličevem napadu, kateremu ni uspel slediti Evenepoel začel signalizirati, da ima defekt, čeprav je delovalo bolj kot, da preprosto ni mogel slediti tempu. Zaradi pravila treh kilometrov, ki je veljalo na tej etapi, ki je bila označena za ravninsko je to pomenilo, da je dobil enak čas kot skupina v kateri je bil ob defektu. Kljub temu, da se je potem počasi pripeljal do cilja in zaostal več kot 3 minute za skupino v kateri je bil.
Ta situacija je ravno zaradi tega sumljiva. Na letošnjem Giru je imel končni zmagovalec Jai Hindley na eni izmed etap defekt, kljub temu pa je nato na polno vozil vse do ciljne črte. Medtem ko je bil Evenepoel v ozadju je delovalo kot, da bo Roglič pridobil še nekaj dodatnih sekund proti Belgijcu, vendar pa je zgolj nekaj metrov pred ciljem bil vpleten v padec in naslednji dan ni mogel startati etape. Evenepoel je tako imel prosto pot do zmage.
Svetovno prvenstvo je bila zadnja velika zmaga v letošnji sezoni za Evenepoel in odpeljal jo je taktično perfektno. 80 kilometrov pred ciljem se je znašel v veliki ubežni skupini v kateri je bil očitno najmočnejši. Česar očitno nekatere ostale reprezentance niso vedel saj so bile zadovoljne z begom. Ko so v ozadju končno ugotovili svojo napako je bil Evenepoel v ospredju že sam z neulovljivo prednostjo. Lahko bi rekli, da je po rezultatih Evenepoel najboljši kolesar sezone 2022, vendar se sam s tem ne strinjam. Kontekst v katerem kolesar pride do svojih zmag se mi zdi namreč zelo pomemben za ocenjevanje njegovih rezultatov.
1 mesto: Tadej Pogačar
Tadej Pogačar je zame najboljši kolesar sezone 2022. Njegova prednost pred tekmeci sicer ni tako velika, kot je bila v lanski sezoni, vendar sem še vedno mnenja, da je trenutno najboljši kolesar na svetu.
Sezono je začel absolutno udarno z zmago na UAE Touru. Temu je sledila dominantna zmaga na Strade Bianche, ki jo je dobil z več kot 50 kilometrskim solo napadom. Svojo premoč je potrdil tudi na tedenski dirki Tirreno-Adriatico, ki jo je dobil s skoraj dvema minutama prednosti. Odlično se je odrezal tudi na Milanu-San Remu dirki, ki mu na papirju ne ustreza, osvojil je peto mesto. Nastopil je tudi na drugem monumentu sezone Dirki po Flandriji, kjer je ob svojem debiju prikazal neverjetno predstavo. Bil je najmočnejši kolesar na dirki, vendar je Mathieu Van Der Poel z zadnjimi močmi preživel Pogačarjev napad na zadnji klanec. V zadnjem kilometru je nato zaradi taktičnih igric izgubil drugo mesto in končal kot četrti. Za kolesarja, ki mu nekaj pomenijo samo zmage je bilo seveda vseeno ali konča kot drugi ali četrti.
Zaradi smrti v družini nato ni branil lanske zmage na dirki Liege-Bastogne-Liege. Junija je v pripravi na Tour brez težav osvojil Dirko po Sloveniji. Sledil je njegov glavni cilj sezone: Tour de France. Po prvem tednu mu je kazalo odlično in izgledalo je, da mu bo uspelo še tretjič zapored osvojiti Tour. Nato pa je prišla usodna 11. etapa, kjer ga je Jumbo-Visma osamil in nato žrtvovala poškodovanega Rogliča, da je le ta skupaj z Vingegaardom s konstantnimi napadi na Galibier utrudil Pogačarja. Ta je nato na zadnjem vzponu dneva na Col du Granon plačal davek in izgubil skoraj tri minute proti Vingegaardu. Vse do zadnje etape se je trudil zlomiti Vingegaarda, ki pa he preživel vse napade. Pogačar je tako dirko končal na 2. mestu, mu je pa še tretje leto zapored uspelo osvojiti tri etapne zmage na Touru.
Naslednjič je dobro formo pokazal sredi septembra, ko je dobil Klasiko v Montrealu. Na svetovnem prvenstvu se mu nato ni uresničila želja, da bi osvojil naslov prvaka, vendar se je po razočaranju hitro pobral. V zadnjem tednu je na treh italijanskih klasikah osvojil 2., 1. in še eno prvo mesto. Najprej je bil na Giro dell’Emilia od njega nekoliko presenetljivo močnejši Enric Mas. Tri dni kasneje na Tre Valli Varesine, pa ni bil od Pogačarja močnejši prav nihče. Na zadnji veliki dirki sezone 2022 Dirki po Lombardiji je Pogačar branil lansko zmago. Ponovno sta bila z Masom močnejša od konkurence, vendar se Mas tokrat ni uspel otresti Pogačarja in ta ga je premagal v ciljnem sprintu. S tem je Pogačar prišel že do tretje zmage na monumentih in jih ima sedaj največ med aktivnimi kolesarji.
