Jutri se bo 176 kolesarjev iz 22 ekip podalo na 3400.8 kilometra in 21 etap dolgo Dirko po Italiji. Prva tritedenska dirka že dolgo ni imela tako izrazitega favorita za končno zmago, kot je letos Tadej Pogačar (UAE Team Emirates). V tem napovedniku bom podal svoje mnenje o kandidatih za skupno zmago, najboljših sprinterjih in hribolazcih na letošnji Dirki po Italiji.
Boj za Ciclamino majico najboljšega sprinterja na Dirki po Italiji
Letošnji Giro ponuja kar nekaj možnosti za sprinterje. Ob odsotnosti najboljšega sprinterja na svetu Jasperja Philipsena (Alpecin-Deceuninck) lahko tako pričakujemo ogorčen boj za majico najboljšega sprinterja. Glavni favorit je vsaj zame lanski dobitnik Ciclamino majice Jonathan Milan (Lidl-Trek). Letos je bil najboljši sprinter na obeh etapnih dirkah na katerih je nastopil (Po Valenciji in od Tirenskega do Jadranskega morja). Letos je dosegel že tri zmage, poleg tega pa je odlično formo pokazal tudi na klasikah v Belgiji.
Največji konkurent Milanu bo po mojem mnenju Tim Merlier (Soudal Quick Step). Belgijec je sicer mnogo slabši od Milana in Olava Kooija (več o njem kmalu) na vzponih, kar bo pomenilo, da bo na zahtevnejših sprinterskih etapah, ki jih bosta onadva preživela verjetno odpadel in s tem imel manj možnosti za zmage. Vendar pa je glede na letošnjo formo (6 zmag) po mojem mnenju daleč najhitrejši sprinter v konkurenci.
Tetji in zadnji izmed glavnih kandidatov za Ciclamino je Olav Kooij (Team Visma Lease a Bike). Nizozemec je letos dosegel 4 zmage (3 na World Tour nivoju) in pokazal zelo dobro formo. Tako kot Milan je tudi on sposoben priti čez lažje klance in se boriti za zmago na zahtevnejših sprinterskih etapah. Največje vprašanje pri Kooiju je kako se bo odrezal v zaključku dirke. To je namreč njegova prva tritedenska dirka v karieri in šprintanje po 16 dneh dirkanja je zelo drugačno od šprintanja po 3.
Ostali kandidati za zmago v šprintih
Ostale sprinterje, ki se bodo borili za etapne zmage (vendar po mojem mnenju ne za Ciclamino majico). Med mladimi sprinterji, ki še niso znani širši javnosti gre najbolj opozoriti na Laurencea Pithieja (Groupama – FDJ), ki ima za sabo odličen spomladanski del sezone (7.mesto na Paris-Roubaixu, 3 TOP 10 uvrstitve na Paris-Nici). Poleg njega je prejšnji teden na dirki po Turčiji navdušil Tobias Lund Andersen (DSM), ki je dosegel tri etapne zmage, kljub temu da je bil na dirki kot lead-out za Fabia Jakobsena. V isti vlogi bo tudi na Giru, vendar bo zagotovo dobil proste roke na etapah, ki bodo za Jakobsena pretežke (takih bo kar nekaj).
Od bolj uveljavljenih imen gre opozoriti na prej omenjenega Jakobsena, ki je v Turčiji pokazal, da se mu forma vzpenja. Phil Bauhaus (Bahrain-Victorious) je edini poleg prvih treh omenjenih sprinterjev, ki je letos dobil sprintersko etapo na WT dirki. Kljub zaenkrat slabim sezonam pa ne gre odpisati niti dveh Avstralcev Caleba Ewana (Jayco Alula) in Kaden Grovesa (Alpecin-Deceuninck), ter Biniama Girmaya (Intermarche – Wanty), ki bo zagotovo nevaren predvsem na zahtevnejših sprinterskih etapah.
Boj za modro majico najboljšega hribolazca na Dirki po Italiji
Po pravici povedano me ne bi presenetilo, če bi to majico pobral Pogačar, vendar bom tukaj omenil kolesarje za katere mislim, da jim bo ta majica glavni cilj. Eden izmed kolesarjev, ki je odkrito napovedal napad na modro majico je Nairo Quintana (Movistar). Po mojem mnenju sicer zanjo nima možnosti, saj od vrnitve po suspenzu ni pokazal forme za takšen dosežek. Podobno mnenje imam o njegovem sonarodnjaku Estebanu Chavesu (EF Education), ki pa je pokazal vsaj nekaj solidnih predstav letos.
Moj osebni favorit za osvojitev majice je Lorenzo Fortunato (Astana). Za razliko od prejšnjih sezon, ko je bil kapetan ekipe EOLO-Kometa in je moral voziti na skupno uvrstitev bo tokrat imel proste roke. Alexey Lutsenko bo namreč kapetan ekipe, kar pomeni, da Fortunatu ne bo treba voziti na skupno uvrstitev. Glede na formo, ki jo je pokazal letos je zagotovo sposoben osvojiti modro majico.
Preostala po mojem mnenju resna kandidata sta Filippo Zana (Jayco Alula) in Michael Storer (Tudor Pro Cycling). Vendar pa je vprašanje, če bo kateri izmed njiju aktivno napadel majico. Zana bo mogoče imel vlogo pomočnika Eddieju Dunbarju in Luku Plappu, ki se bosta borila za visoko končno uvrstitev. Storer pa bo kot kapetan Tudorja verjetno moral voziti bolj konzervativno, saj se bo boril za čim višjo končno uvrstitev (podobno kot v prejšnjih letih Fortunato). V primeru, da bosta kolesarja dobila proste roke, pa bosta oba zelo nevarna v boju za modro majico.
Dirka po Italiji 2024, kdo bo končni zmagovalec?
V primeru, da se izogne padcem in bolezni je odgovor na to vprašanje Tadej Pogačar. Slovenec je kadar je v formi, vsaj dva razreda boljši od vseh svojih konkurentov na Giru. Zelo verjetno si bo želel čim hitreje privoziti karseda veliko prednost, saj bo v drugem delu dirke mogoče želel varčevati z močmi. Razlog za to je seveda, da bo vozil tudi na Dirki po Franciji, kjer bo imel v Primožu Rogliču in sicer ne povsem zdravemu Jonasu Vingegaardu dva veliko močnejša nasprotnika. Vendar pa ni v Pogačarjevi naravi, da bi varčeval z močmi. Tako je povsem mogoče, da bomo videli največjo razliko med 1. in 2. uvrščenim kolesarjem na Giru v tem stoletju.
Najresnejši Pogačarjev konkurent bo verjetno Geraint Thomas (INEOS Grenadiers). Britanec je na 2 od 3 tritedenskih dirkah v zadnjih dveh sezonah zaostal zgolj za Rogličem, Pogačarjem in Vingegaardom (izjema je bila lanska Vuelta). Za njim je konkurenca relativno slaba. Glede na letošnjo formo je glavni kandidat za tretje mesto na stopničkah Romain Bardet (DSM). Francoz je na Liege-Bastogne-Liegu pokazal odlično formo in zaostal zgolj za Pogačarjem. Njegov glavni probelm bodo kronometri kjer bo proti nekaterim drugim konkurentom izgubil veliko.
Preostali kandidati za stopničke na Dirki po Italiji
Poleg njega bosta za stopničke konkurenčna tudi Ben O Connor (AG2R Citroen) in Antonio Tiberi (Bahrain-Victorious). Avstralec in Italijan sta letos že dosegla TOP 10 uvrstitve na tedenskih dirkah. Prav tako sta na Dirki po Alpah, ki je dober pokazatelj forme za Giro končala na 2. in 3. mestu. Premagal ju je Juan Pedro Lopez (Lidl-Trek), ki se bo sicer boril za TOP 10, vendar pa po mojem nima možnosti za zmagovalni oder. O Connor ima podobno težavo kot Bardet (slab kronometru), medtem ko je Tiberi boljši od obeh na kronometru, vendar slabši v gorah.
Izmed preostalih je najresnejši kandidat za oder Tiberijev izkušenejši ekipni tovariš Damiano Caruso. Italijan je lanski Giro končal tik pod zmagovalnim odrom, leta 2021, pa je bil 2. za Eganom Bernalom. Še trije kolesarji imajo po mojem mnenju možnosti za zmagovalni oder, vendar zelo majhne. Če pokaže formo iz leta 2021 je Dani Martinez (Bora-hansgrohe) lahko konkurenčen za oder, drugače je TOP 10 bolj realen domet. Mladi Cian Uijtdebroeks (Visma Lease a Bike) letos še ni pokazal prave forme. Njegov cilj pred sezono je bil zmagovalni oder, ki pa bo težko dosegljiv, če ne pokaže izjemnega dviga forme. Podobno velja za Eddija Dunbarja (Jayco-Alula), ki je lani presenetil s 7. mestom na Giru. Letos je vsaj zaenkrat daleč od lanske forme.
