VN Brazilije:
Dogovor glede Super Licence in Fordovo tveganje:
Med uvodno dirko sezone v Južni Afriki in drugo dirko sezone v Braziliji sta minila dva meseca. Razlog za to je bila odpoved dirke v Argentini, ki je bila odpovedana zaradi slabega finančnega stanja organizatorjev. Ta čas sta GPDA (Grand Prix Drivers’ Association) in FISA (Fédération Internationale du Sport Automobile) uspeli vsaj delno razrešiti spor glede Super Licence, vendar pa so dogodki v Južni Afriki povzročili ponovne napetosti med FISA in FOCA (Formula One Constructors’ Association), ki sta bili v sporu že od konca 70. let.
Po dirki v Južni Afriki se je ekipa Brabham odločila, da namesto novega BMW motorja uporabi Fordov motor iz prejšnjega leta, saj je bil nov motor preveč nezanesljiv. Prejšnja dirka pa je pokazala še nekaj: Vsi dirkalniki s turbo motorji so imeli veliko prednost pred motorji znamke Ford-Cosworth. To je povzročilo, da so te ekipe prišle v Brazilijo v upanju, da bodo lahko izkoristile luknjo v pravilih glede teže dirkalnika s tem, da so uporabile vodno hlajene zavore. To je povzročilo, da so dirkalniki skozi dirko izgubljali težo (količina vode se je ves čas manjšala) in posledično bili vedno hitrejši.
Ena Izmed najzahtevnejših dirk v zgodovini F1:
Zmagovalec sobotnih kvalifikacij je bil Alain Prost (Renault), družbo v prvi štratni vrsti mu je delal Gilles Villeneuve s svojim Ferrarijem. V drugi vrsti sta bila Keke Rosberg (Williams) ter Prostov moštveni kolega Rene Arnoux.
V nedeljo je dirkače čakala ena izmed najbolj napornih dirk v zgodovini Formule 1. Na štartu je Villeneuve prehitel Prosta, ki je slabo štrartal in padel na četrto mesto. V začetni fazi dirke se je Rosberg izkazal za najhitrejšega na stezi, potem, ko je prehitel Prosta je hitro opravil tudi z drugimi voznikom Renaulta Arnoux-jem. Bližal se je vodilnemu Villeneuve in ga tudi poizkusil prehiteti, vendar je naredil napako. Zapeljal je izven steze in ob vrnitvi izgubil mesti proti obema Renaultoma.
Oba Brabhama, ki sta štartala iz 7. oziroma 8. mesta sta tudi dobro napredovala. Patrese je hitro prehitel Laudo v McLarnu nato pa se je Pironi pred njim sam izločil iz dirke, saj se je zavrtel in izgubil vse možnosti za dobro dirko. Piquet je sledil Patreseju in Brabhamov dvojec je kmalu bil tik za Rosbergom. Tudi on ni predstavljal večjih težav, nato sta bila deležna še več sreče, saj se je Prost zavrtel v šestem krogu in jima podaril še eno mesto.
Hitro je postalo jasno, da kljub dobrim kvalifikacijam oba Renaulta nista bila konkurenčna ostalim. Arnoux je za sabo zadrževal oba Brabhama, medtem ko je Piquet zadrževal Rosberga. Nato pa sta Piquet in Rosberg dvignila tempo. Rosberg je prišel mimo Prosta in se podal v lov za vodilno četverico. Piquet je v tem času prehitel tako ekipnega tovariša Patreseja kot Arnoux-ja. Kmalu ju je ujel in prehitel tudi Rosberg, ter se pridružil Piquetu v lovi na vodilnega Villeneuva. Ta je imel do takrat mirno dirko in lepo prednost pred ostalimi.
Kmalu zatem se je zavrtel Arnoux, ki je do takrat uspešno zadrževal Patreseja za sabo. Napaka ga je stala dveh mest in sedaj se je boril z Laudom in Carlosom Reutemannom (Williams) za peto mesto. V 21. krogu je Reutemann poizkusil prehiteti Laudo, vendar sta trčila. Lauda je bil zaradi poškodb dirkalnika prisiljen odstopiti, medtem ko je Reutemann nadaljeval z dirko. Očitno pa se izkušeni Argentinec ni iz incidenta z Laudo nič naučil, saj je zgolj krog pozneje iz dirke izločil še Arnouxa na popolnoma isti način. Čudežno je njegov dirkalnik ostal nepoškodovan, vendar se je kljub temu vrnil v bokse. Nato je skočil iz dirkalnika in takoj zapustil dirkališče na začudenje njegove ekipe.
Na čelu dirke je medtem potekala divja bitka za vodstvo. Rosberg je uspel prehiteti Piqueta, vendar je ponovno naredil napako pri prehitevanju Villeneuve in izgubil mesto proti Piquetu. Vsi trije dirkači so dajali vse od sebe in vozili na robu svojih sposobnosti. Na koncu jo je najslabše odnesel Villeneuve, ki je ob trenutku nepazljivosti zapeljal s steze in se zavrtel ter pri tem skorajda trčil v Piqueta. Kanadčan je priletel v zaščitno ograjo in končal dirko.
V bitki za vodstvo sta tako ostala še Piquet in Rosberg, bližal pa se jima je tudi Patrese, ki je uspel prehiteti Prosta, ki je imel težave z motorjem. V drugi polovici dirke so dirkači začeli čutiti posledice hude vročine, ki je v navezu z stresnim dirkanjem naredila svoje. V 34. krogu je Patrese upočasnil brez vidnega razloga ter se ustavil ob stezi. Izkazalo se je, da je omedlel v dirkalniku iz katerega so ga morali dvigniti delavci ob progi.
Njegov moštevni tovariš Piquet je prav tako trpel. Svojo glavo je moral ves čas podpirati z eno roko, z vožnjo je lahko nadaljeval zgolj zaradi neverjetne želje po zmagi na domači dirki. Na koncu mu je tudi uspelo, v cilj se je pripeljal kot prvi, medtem ko sta Rosberg in Prost zasedla drugo in tretje mesto. Dirka v Braziliji leta 1982 je bila zagotovo ena izmed fizično in psihično najtežjih dirk v zgodovine Formule 1. Zmagovalec Nelson Piquet je po dirki komaj izstopil iz dirkalnika ter na odru omedlel zaradi izmučenosti.
Vendar pa je bila njegova herojska vožnja zamanj, saj sta bila on in Rosberg po pritožbi Ferrarija in Renaulta diskvalificirana zaradi prelahkih dirkalnikov (posledica vodnih rezervoarjev, ki so hladili zavore in bili sedaj prazni in ne polni kot pred dirko). Tako je FISA po naslednji dirki v ZDA odločila, da zmaga pripada Prostu. Na zmagovalnem odru sta se mu pridružila še John Watson (McLaren) in Nigel Mansell (Lotus).
Dirka za VN ZDA zahod:
Nepričakovana upokojitev in vrnitev dirkaške legende:
Tretja dirka sezone je bila na stezi Long Beach v Kaliforniji. Bila je prva izmed treh dirk, ki so jih tisto sezono gostile ZDA. To je bilo prvič v zgodovini, da je ena država gostila tri dirke v eni sezoni.
Največja novica v dveh tednih med dirkama v Braziliji in ZDA je bila nenadna upokojitev Carlosa Reutemanna. Argentinec je razmišljal o upokojitvi že ob koncu prejšnje sezone, vendar se je odločil nadaljevati z dirkanjem. Kljub zanj dobremu začetku sezone 1982 njegovo srce ni bilo več pri stvari, zato se je odločil upokojiti.
Williams je zato moral hitro poiskati novega dirkača. Ekipa je bila v pogovoru z večimi vozniki, tudi z nedavno upokojenim Alanom Jonesom, vendar so se na koncu odločili za začasno zamenjavo. Samo za domačo dirko v Long Beachu se je v dirkalnik usedel Mario Andretti svetovni prvak iz leta 1978.
De Cesaris in Alfa presenetita vse, Laudina vrnitev na zmagovalna pota:
Prvič v sezoni se je zgodilo, da najboljšega štartnega položaj ni osvojil dirkač Renaulta. Nepričakovano ga je namreč prvič in zadnjič v karieri osvojil Andrea de Cesaris, ki je vozil ne ravno konkurenčno Alfo Romeo. Na splošno je kazalo, da ekipe s turbo motorji niso tako hitre kot so bile v prvih dveh dirkah. Družbo v prvi štartni vrsti je de Cesarisu delal Niki Lauda, medtem ko sta v drugi vrsti bila oba Renaulta.
Pred samo dirko je bil govora o možni pritožbi proti Ferrariju Gillesa Villeneuve, ki je za kvalifikacije in dirko imel nameščeno večje zadnje krilce kot je bilo dovoljeno po predpisih. Vendar pa mu to ni kaj dosti pomagalo v kvalifikacijah, ki jih je končal na sedmem mestu.
Vsi so pričakovali, da bo de Cesaris hitro izgubil vodstvo, vendar se je izkazal z odličnim štartom. Za njim je Arnoux odlično štartal in prehitel Laudo, vendar se je hitro izkazalo, da je Avstrijec dejansko hitrejši. Arnoux je tako, do 5. kroga za sabo zadrževal Laudo in drugega voznika Alfe Romea Bruna Giacomellija.
V petem krogu je Lauda uspešno prehitel Arnouxa, ki pa ga je od zadaj zadel Giacomelli, ki je precenil svoje sposobnosti na zaviranju. Za oba je bilo dirke konec, s čimer je Villeneuve prišel na tretje mesto za de Cesarisa in Laudo.
Villenuve je tretje mesto izgubil, ko ga je Laudin moštveni kolega John Watson prisilil v napako. Lauda pa je prav tako uspel v petnajstem krogu prehiteti de Cesarisa. Medtem je vodilni v prvenstvu Alain Prost bil prisiljen v odstop zaradi okvare zavor. Nekaj krogov za njim je zaradi problema na dirkalniku je odstopil tudi Mario Andretti.
Villenueva je medtem ujel tudi Keke Rosberg s katerim sta nato v nekaj krogih skupaj ujela Watsona. Rosberg in Villeneuve sta se tako kot na prejšnji dirki zelo agresivno borila za pozicijo ter se večkrat prehitela. Dokončno je Rosberg prehitel Villeneuva, ko ga je ob prehitevanju nekoliko potisnil s steze. Sedaj je imel prosto pot do Watsona, ki ga je ponovno ujel in nato še prehitel v nekaj krogih.
Potem se je dirka umirila in zgodili sta se samo še dve spremembi v odspredju. Najprej je Piquet storil napako in se zaletel v zid, česar se je lahko veselil Prost saj mu je bil Piquet najbližje v točkovanju za naslov prvaka. Nekaj krogov kasneje pa je zaradi okvare motorja dirko končal tudi izjemni de Cesaris, ki je do takrat odpeljal popolno dirko. Niki Lauda je tako osvojil svojo prvo zmago po letu 1978. Rosberg je osvojil drugo mesto, Villeneuve pa je sicer prečkal ciljno črto kot tretji, vendar je bil naknadno diskvalificiran po protestu ekip Brabham in Tyrell, zaradi neregularnega zadnjega krilca.
Dirka za VN San Marina:
FOCA se odloči za bojkot:
Po dirki v ZDA se je karavana Formule 1 prič v sezoni odpravila v Evropo in sicer na VN San Marina, ki je potekala v Imoli. Zaradi prej omenjene odločitve FISA, da diskvalificira Piqueta in Rosberga iz VN Brazilije se je FOCA (), ki je zastopala Williams in Brabham odločila bojkotirati VN San Marina v znak protesta.
Edine ekipe, ki niso bile članice FOCA in so lahko nastopile na dirki so bile Ferrari, Renault in Alfa Romeo. Kmalu sta se jim pridružili še Osella in ATS, ki sta sicer bila člana FOCA, vendar jima je bilo dovolj Britanske prevlade v organizaciji (tri najvplivnejše ekipe v njej: McLaren, Brabham in Williams so bile vse ekipe s sedežom v Veliki Britaniji). Toleman je kot ekipa deloval manj kot eno leto, zato se še ni mogel pridružiti FOCA in je tudi nastopil na dirki. Ekipa Ligier ni bila članica FOCA, vendar se je odločila bojkotirati dirko zgolj zato, da je lahko nadaljevala z razvojem dirkalnika.
Največje presenečenje je bila odločitev ekipe Tyrell, ki je bila ena izmed najvplivnejših ekip v FOCA, da nastopi na dirki. Ekipa je bila v finančnih težavah dokler se nista zaradi odličnih predstav Italijana Micheleja Alboreta, dve italijanski podjetji Candy in Imola Ceramica odločili sponzorirati ekipe. Ekipa se je zato odločila dirkati, da bi zadovolila svoja nova sponzorja.
Dirka ki jo je končalo zgolj pet dirkalnikov:
Ferrari in Renault sta bili edini izmed najboljših ekip, ki sta nastopali, zato njuna dominacija na prostih treningih ni bila presenetljiva. Vseeno pa treningi niso potekali gladko za Ferrari, saj je Didier Pironi doživel precej hudo nesrečo in ni bil edini, tudi Derek Warwick, ki je vozil za Toleman je zaradi okvare dirkalnika doživel močen trk v ovinku Rivazza. Na srečo sta jo oba dirkača odnesla brez resnih poškodb.
Na kvalifikacijah sta prav tako dominirala Ferrari in Renault. Arnoux je osvojil svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni. Prost je poskrbel, da sta bila oba Renaulta v prvi vrsti, medtem ko je Villeneuve uspel premagati Pironija ter začel dirko s tretjega štartnega mesta.
Arnoux je z dobrim štartom zadržal vodstvo v prvi ovinek, medtem ko je Prost s slabim štartom izgubil poziciji proti obema Ferrarijema. Prost je bil ne dolgo po štartu dirke prisiljen zaviti v bokse in končati dirko, zaradi težav z motorjem. Arnoux je ostal v vodstvu, vendar sta ga oba Ferrarija hitro dohitevala. Villeneuve je bil ob prvem poizkusu prehitevanja Arnouxja neuspešen in je za nekaj krogov izgubil pozicijo tudi proti Pironiju. Nato je prvo prehitel Pironija ter potem na navdušenje domačih navijačev v ovinku Piratella še Arnouxja za vodstvo. V 29. krogu je Arnoux udaril nazaj in prehitel Villeneuve, ki je komaj ostal pred moštvenim tovarišem Pironijem. Sledila je bitka med obema Ferrarijema, najprej je Pironi uspel prehiteti Villeneuva v ovinku Tosa. V 40. krogu sta ponovno zamenjala mesti in prehitevanje se je ponovno zgodilo v Tosi.
Troboj med dvema Ferrarijema in Arnouxjem je trajal še štiri kroge, ko je Arnoux v znamenitem ovinku Tamburello doživel okvaro svojega turbo motorja in končal dirko. Ferrarija sta nadaljevala svoj spektakularen boj, Villeneuve je naredil napako v varianti Bassa in podaril vodstvo Pironiju. Ponovno ga je prevzel, medtem ko sta prehitevala za krog zaostalega dirkača.
Nato so prišli ukazi šefov ekipe, da naj zmanjšata tempo, saj so se bali mehanskih okvar. Kljub temu sta dolgo pred koncem dirke prehitela vse ostale dirkače za en krog z izjemo Alboreta. Osem krogov pred koncem je ekipa dirkačema pokazala SLOW znak. Villeneuve je domneval, da je to pomenilo, da ne bosta več dirkala za pozicijo in je zmaga njegova. Pironi si je znak interpretiral, da naj samo zmanjšata moč motorja. Villeneuve je bil tako šokiran, ko ga je v Tamburellu Pironi prehitel. Dva kroga pred koncem je Villeneuve prišeč nazaj v vodstvo s ponovnim prehitevanjem v Tosi. Sedaj je sklepal, da je Pironi želel narediti šov za domače navijače ter je vseskozi nameraval upoštevati ukaz ekipe.
Odločilno prehitevanje se je ponovno zgodilo v ovinku Tosa in sicer je Villenuve pustil povsem prosto notranjo linijo, kar je Pironi izkoristil. S tem manevrom je nezavedno povsem uničil odnos s svojim ekipnim tovarišem. Villeneuve je bil po dirki jezen in užaljen ter zatrdil, da do konca življenja ne bo nikoli več govoril s Pironijem. Srhljivo pravilna napoved, ki se je uresničila samo dva tedna pozneje.
Na odru je obema Ferrarijema delal družbo Michele Alboreto, poleg prvih treh sta dirko končala zgolj še Jean-Pierre Jarier (Osella) in Eliseo Salazar (ATS). To je bilo prvič po VN Monaka leta 1966, da je manj dirkačev končalo dirko kot je bilo mest, ki so prinašala točke. Po štirih dirkah je kljub dvema zaporednima odstopoma v boju za naslov svetovnega prvaka še vedno vodil Alain Prost. Drugi je bil Lauda in tretji Pironi, ki se je z zmago močno povzpel na lestvici. Med konstruktorji je prav tako vodil Renault pred McLarenom. Ferrari pa se je uspel z dobro dirko v Imoli prebiti na tretje mesto.
