Vojna pri Ferrariju ter zakop bojne sekire med FISA in FOCA:
Najpomembnejši dogodek med dirkama v San Marinu in Belgiji je bil sestanek FISA in FOCA v Casablanci. Bojkot se je končal, ko je Niki Lauda zahteval od svoje ekipe McLaren, da naj dirka v Zolderju. Bojkot FOCA je bil tako neuspešen in diskvalifikaciji Piqueta in Rosberga iz VN Brazilije sta bili dokončno potrjeni.
Eno izmed vprašanj pred dirko je bilo tudi kdo bo nadomestila Carlosa Reutemanna pri Williamsu. Mario Andretti, ki ga je nadomestil na dirki v ZDA ni bil zainteresiran. Novi dirkač Williamsa je tako postal Derek Daly, ki je zapustil svojo prejšnjo ekipo Theodore. Theodore je tako bil prisiljen poiskati novega dirkača. Izbrali so Jana Lammersa. Na dirki v Zolderju se je po hudi nesreči na predsezonskem testiranju vrnil Marc Surer.
Zagotovo najbolj zanimiva zgodba pa je bila kaj se dogaja pri Ferrariju po dirki v San Marinu. Ali se Villeneuve drži tega kar je rekel po njej in res ne govori z ekipnim tovarišem Didierom Pironijem. Ekipa Ferrarija se je odločila ostati nevtralna v konfliktu.
Tragedija na kvalifikacijah:
Malo pred koncem kvalifikacij je Pironi bil na šestem mestu 0.1s pred Villeneuvom. Villeneuve si je obupno želel premagati Pironija zato se je še enkrat odpravil na stezo. Na poti proti ovinku Butte je Villeneuve naletel na počasnega Jochena Massa, ki se je želel umakniti z idealne linije. V istem trenutku se je Villeneuve odločil Massa prehiteti izven idealne linije.
Villeneuve je priletel v zadek Massovega dirkalnika. Njegov Ferrari se je dolgo časa prevračal in bil popolnoma uničen, ko se je ustavil. Villeneuva je v trenutku trka izvrglo iz dirkalnika in poletel je v ograjo. John Watson in Derek Warwick sta bila prva na kraju nesreče. Poizkušala sta pomagati dirkaškemu kolegu, vendar je bilo kasneje razkrito, da je za Villeneuva bil usoden že trk z Massovim dirkalnikom.
V bolnišnici v Louvainu so Villeneuva nekaj ur še ohranjali pri življenju do večera, ko je umrl zaradi poškodb. To je bila prva smrtna žrtev na Veliki Nagradi po VN Italije leta 1978. Ferrari je že pred tem oznanil, da na dirki ne bodo nastopili. Kvalifikacije so se nadaljevale, ko so počistili prizorišče trka. Renaulta sta osvojila prvo in drugo štartno mesto.
Dirka se je začela dramatično, saj je Nigel Mansell obstal na startu. To je pomenilo, da ga je moralo obiti 18 dirkalnikov, nesreča je bila neizogibna. Bruno Giacomelli in Eliseo Salazar sta bila dirkača, ki sta trčila med sabo in odstopila. Na čelu dirke je Prost izgubil vodstvo in padel na tretje mesto. Prehitela sta ga ekipni tovariš Rene Arnoux in Keke Rosberg.
Naslednje štiri kroge sta se Arnoux in Rosberg borila za vodstvo, nakar je bil zaradi problema z motorjem Arnoux prisiljen končati dirko. Rosberg je prevzel vodstvo, medtem ko je Prost nadaljeval z izgubljanjem mest. Prehitela sta ga tako Niki Lauda kot Andrea de Cesaris. Do desetega kroga je Prost izgubil še dodatna tri mesta in se znašel na sedmem mestu.
Nato se skoraj dvajset krogov v odspredju ni spremenilo nič, dokler ni de Cesaris prehitel Laude in se povzpel na drugo mesto. Zgolj šest krogov kasneje pa je de Cesaris utrpel že tretjo mehansko okvaro v treh dirkah ter bil prisiljen odstopiti. Lauda je bil tako spet drugi, medtem ko je njegov ekipni tovariš Watson prehitel Ricarda Patreseja in se povzpel na tretje mesto.
Tako Lauda kot Rosberg sta imela probleme z gumami, kar je omogočilo Watsonu, da je v 47. krogu prehitel svojega moštvenega kolega. Dva kroga pred koncem je Watson ujel Rosberga, ki je imel že povsem uničene gume in ni zmogel ubraniti Watsonovega napada. Lauda je dirko končal kot tretji, vendar je bil kasneje diskvalificiran zaradi prelahkega dirkalnika. Njegovo mesto na stopničkah je zasedel Eddi Cheever za katerega so to bile prve stopničke v karieri.
Dirka, ki je ni želel zmagati nihče:
Pred dirko v Monaku se je karavana še vedno spopadala s smrtjo Gillesa Villeneuva. Ferrari se je odločil, da bo nastopil zgolj z enim dirkalnikom, saj še niso začeli iskati zamenjave za pokojnega Villeneuva. Na kvalifikacijah je bil ponovno najhitrejši Renault, tokrat je najboljši štartni položaj osvojil Arnoux.
Štart dirke je minil brez incidentov, ki so običajni za to stezo. Giacomelli je uspel priti na drugo mesto s prehitevanjem Patreseja v prvem ovinku, medtem ko je njegov ekipni tovariš de Cesaris pridobil kar dve mesti. Giacomelli pa ni dobil priložnosti, da bi unovčil svoj dober start, saj je moral odstopiti že po štirih krogih. Naslednjih deset krogov je bilo tipičnih za Monako, saj se ni zgodilo niti eno prehitevanje. Nato je Arnoux naredil napako in se zavrtel ter podaril vodstvo Prostu. Nekoliko bolj zadaj je Rosberg prehitel Alboreta, medtem ko si je Pironi uničil sprednje krilce ob trku z enim izmed zaostalih dirkačev, kar pa presenetljivo ni dosti vplivalo na njegovo hitrost.
Do 65. kroga je bilo spet vse mirno, takrat pa so dirkače začele močiti prve dežne kaplje. Prva žrtev razmer je bil Rosberg, ki se je bil po trku z zidom prisiljen upokojiti. Skoraj bi mu sledil tudi moštveni tovariš Daly, vendar je kljub temu, da je bil brez sprednjega krilca nadaljeval.
Izgledalo je, da se bosta z zmago udarila Prost in Patrese, vendar je v 74. krogu Prost trčil v zid in končal svojo dirko. Patrese je dobil na pladnju podarjeno zmago, vendar se je zavrtel. Prehitela sta ga Pironi in de Cesaris, vendar je obema zmanjkalo goriva pred koncem zadnjega kroga.
Nigel Mansell je s tem postal edini kandidat za zmago, vendar je v tistem trenutku zaostajal za krog, za Pironijem in de Cesarisom. Zmago so mu preprečili delavci ob stezi, ki so pomagali Patreseju, da je lahko nadaljeval z dirko. Mansell je prečkal ciljno črto tik za Patresejem, kar je pomenilo, da je zanj dirke konec. Če Patresejem ne bi uspel ponovno vžgati svojega dirkalnika bi Mansell prehitel Pironija in de Cesarisa, ki sta obstala ob stezi ter zmagal dirko. Ricardo Patrese je tako z veliko sreče osvojil svojo prvo zmago v Formuli 1. Zaradi velikega števila sprememb v vodstvu je ta dirka postala znana kot dirka, ki je ni želel zmagati nihče.
Ferrarijev nov voznik ter Prostova poškodba:
Leta 1982 je Formula 1 prvič obiskala ameriško mesto Detroit. Pred dirko je Ferrari oznanil, da bo pokojnega Gillesa Villeneuva nadomestil Patrick Tambay, vendar je Francoz na svoj debi moral počakati še eno dirko.
Alain Prost je ob svoji nesreči v Monaku utrpel poškodbo noge, zaradi katere se je pričakovalo, da bo imel na stezi v Detroit-u probleme.
Kaotične kvalifikacije in Watsonova dirka življenja:
Deževne kvalifikacije so poskrbele za kaos in veliko presenečenj. Branilec naslova svetovnega prvaka Nelson Piquet se prvič in zadnjič v karieri ni uspel uvrstiti na dirko. Watson pa se je s svojim McLarenom kvalificiral šele na 17. mesto.
Kljub poškodbi noge je Prost osvojil najboljši štartni položaj. Družbo v prvi vrsti mu je delal Andrea de Cesaris, ki je nadaljeval z nizom dobrih predstav v ne najbolj konkurenčni Alfi Romeo. Druga vrsta s Pironijem in Rosbergom ni ponudila presenečenja, ga je pa zato tretja. Manfred Winkelhock je običajno popolnoma nekonkurenčen ATS uspel zavihteti na šesto mesto. Na žalost svojega odličnega rezultata ni mogel potrditi na dirki saj je odstopil že v drugem krogu. Kmalu se mu je pridružil tudi de Cesaris, tako sta obe presenečenji kvalifikacij dirko hitro zaključila.
V 7. krogu je bila dirka prekinjena, saj je Ricardo Patrese ob izogibanju vrtečemu dirkalniku Roberta Guerrera trčil v zid. Njegov avto je kmalu zagorel. Delavci ob progi za katere je bila to prva dirka Formule 1 niso uspeli umakniti dirkalnika. Zato je bila dirka prekinjena za eno uro.
Ob ponovnem startu je Rosberg prehitel Pironija in se povzpel na drugo mesto. Drama se je začela v 23. krogu, ko je Prostov dirkalnika zaradi problema z gorivom izgubil veliko moči. Rosberg ga je tako brez večjih težav prehitel in prevzel vodstvo. Prost je izgubljal mesto za mestom dokler ni nekaj krogov kasneje poizkusil pridobiti mesto nazaj. Ob poizkusu prehitevanja Watsona je zadel zadnje kolo njegovega dirkalnika in uničil vzmetenje na svojem.
Sledila je neverjetna Watsonova predstava. V enem krogu je prehitel Laudo, Cheevera in Pironija, nekaj minut kasneje pa je ujel vodilnega Rosberga in prehitel še njega. Izgledalo je, da bo McLaren osvojil prvo in drugo mesto, saj je tudi Lauda uspel ujeti Rosberga. Avstrijec pa je ob zelo nerodnem poizkusu prehitevanja poškodoval avto in bil prisiljen v odstop. V tem času je v boju za tretje mesto Cheever uspel prehiteti Pironija. Kmalu zatem sta oba ujel Rosberg ter ga tudi uspela prehiteti.
Ob koncu dirke je imel Watson. kar 30 sekund prednosti pred drugouvrščenim Cheeverjem. Cheever je z drugim mestom dosegel najboljši rezultat kariere, Pironi pa je dirko zaključil na najnižji stopnički.
Po petih dirkah na katerih ni osvojil niti točke je Alain Prost končno izgubil vodstvo v skupnem seštevku. Prehitela sta ga Watson in Pironi. McLaren, ki je prevzel vodstvo med konstruktorji po dirki v Monaku je še povečal svojo prednost pred zasledovalci. Renault je zaradi nezanesljivosti dirkalnika padel na četrto mesto.
Spomin na padlega heroja in nov črni dan za Formulo 1:
Naslednja postaja Formule 1 je bilo na novo preimenovano dirkališče Gillesa Villeneuva v Montrealu. Preimenovali so ga seveda v spomin na najboljšega kanadskega dirkača vseh časov (trditev, ki je tudi skoraj 40 let po njegovi smrti še vedno resnična).
Na dirki naj bi za Ferrari debitiral Patrick Tambay, vendar ekipa ni uspela pravočasno pripraviti njegovega dirkalnika. Edini Ferrari na dirki je tako ponovno bil Pironi, ki je osvojil najboljši štartni položaj na kvalifikacijah. Dosežek je posvetil svojem preminulemu kolegu. V prvi vrsti se mu je pridružil Arnoux, za njima v drugi pa sta bila Prost in Piquet. V Kanadi se je šele drugič v svoji mladi karieri na dirko uvrstil Ricardo Paletti.
Najhujše se je zgodilo že na startu. Pironijev dirkalnik ni želel speljati, prvih nekaj dirkačev se mu je uspelo izogniti. Na žalost se mu ni uspel v celoti izogniti Raul Boesel, ki je z rahlim dotikom potisnil Ferrari pred Palletijev dirkalnik. Paletti je trčil v stoječi Ferrari s skoraj sto kilometri na uro. Ferrari je zletel v enega izmed dirkalnikov ekipe Theodore. Palettijeva Osella pa se je zvila okoli dirkača in ga ujela.
Dirka je bila tako ustavljena, Pironi je stekel preko steze, da bi pomagal ubogemu Palettiju. Na prizorišču je bil kmalu tudi Sid Watkins (zdravnik, ki je najbolj zaslužen zato, da je Formula 1 danes veliko varnejša kot v preteklosti), ki je poizkušal rešiti Italijana iz njegovega dirkalnika. Pol ure je trajalo preden so Palettija spravili iz dirkalnika ter ga odpeljali v bolnišnico. Dve uri kasneje je prišla novica o njegovi smrti. S tem je Paletti postal prvi dirkač, ki je umrl zaradi poškodb utrpljenih na dirki po Ronnieju Petersonu na VN Italije 1978 ter zadnji pred Ayrtonom Senno na VN San Marina leta 1994 (ostale smrti v tem obdobju so se zgodile pred samo dirko).
Drugi start dirke je potekal brez težav. Pironi je takoj izgubil vodstvo proti Arnoux, medtem ko je Piquet prehitel Prosta za tretje mesto. Oba sta hitro prehitela Pironija, ki je drsel po lestvici navzdol. Piquet je prevzel vodstvo v 9. krogu, njegov ekipni kolega Patrese se mu je pridružil 20 krogov pozneje. Patrese je podobno kot Watson teden prej začel dirko iz ozadja in se prebil v odspredje. Do 30. kroga sta oba Renaulta odstopila zaradi problemov z motorjem.
Temu je sledila mirna dirka. Brabhama sta zmagal brez večjih težav, medtem ko je Watson osvojil tretje mesto z McLarenom. Po dirki se je ugotovilo, da je Piquetov dirkalnik imel problem z radiatorjem za olje. To je povzročilo, da je Piquet celo dirko prevozil s 100 stopinjami celzija pod svojimi nogami. Piquet je zaradi tega to zmago označil za najboljšo v njegovi karieri. Zanimivo je tudi, da je Piquet vozil z BMW motorjem, medtem ko se je Patrese odločil uporabiti starega Fordovega. S tem je Piquet postal prvi dirkač, ki je dosegel zmago z BMW-jevim motorjem.
