Mathieu Van Der Poel (Alpecin-Fenix) je drugič v treh letih osvojil Dirko po Flandriji. Potem ko je lani dirko izgubil v sprintu proti Kasperju Asgreenu je tokrat zaključni sprint dobil.
Z 272-imi kilometri je bila letošnja izvedba Dirke po Flandriji najdaljša v tem tisočletju. Kolesarji so se iz starta v Antwerpnu ob 10-ih odpravili na pot proti cilju v Oudenaardeju.
UAE najprej stori taktično napako, ki jo nato popravi
Prva ubežna skupina se je izoblikovala po dvajsetih kilometrih dirkanja. Nobeden izmed deveterice kolesarjev, ki je pobegnila pa ni krojil razpleta dirke. Prvi resnejši napad se je zgodil 96 kilometrov pred ciljem, ko se je od glavnine odlepila močna skupina 16-ih kolesarjev. V njej so bili tako močni kolesarji kot sta zmagovalec Flandrije leta 2019 Alberto Bettiol (EF Education) in Mads Pedersen, ki je bil leta 2018 drugi in je veljal za enega izmed glavnih favoritov. Najpomembnejše pa je bilo to, da so bile v tem begu s kolesarji zastopane praktično vse ekipe favoritov. Edina ekipa, ki je zamudila beg je bila ekipa UAE Emirates Tadeja Pogačarja.
Ker je bil v tistem trenutku ob Pogačarju zgolj Matteo Trentin se je ekipa odločila počakati na kolesarje, ki so že odpadli, vendar so se vračali v glavnino zaradi počasnega tempa v njej. Nobena izmed drugih ekip namreč ni bila pripravljena pomagati UAE-ju. Zaradi tega si je šestnajsterica nabrala več kot minuto prednosti. Kazalo je že, da se bodo mogoče prav oni udarili za zmago. Ekipa UAE pa se je po nekaj kilometrih vseeno uspela organizirati in začela lov na ubežnike. Pogačarjevi pomočniki so opravili odlično delo in zmanjšali zaostanek na zgolj 20 sekund pred začetkom vzpona na Oude Kwaremont. Predvsem je svoje delo odlično opravil Trentin, ki je pripeljal Pogačarja v perfektno pozicijo za začetek klanca.
Pogačar z napadi naredi selekcijo
Na Oude Kwaremont je Pogačar sprožil svoj prvi napad. V trenutku je ujel šestnajsterico kolesarjev jo prehitel, ter do vrha ujel še kolesarje iz prvotnega bega. Temu silovitemu napadu iz glavnine je lahko sledil zgolj lanski zmagovalec Kasper Asgreen. To še ni bil odločilen napad je pa izoblikoval skupino tridesetih kolesarjev. Ta skupina je ostala večinoma nespremenjena tudi po naslednjem vzponu na Paterberg, kjer pa je ob zaključku z napadom svoj moč pokazal drugi Slovenec Jan Tratnik.
Iz te skupine sta na ravnini med Paterbergom in Koppenbergom pobegnila Dylan Van Baarle (Ineos) in Fred Wright (Bahrain-Victorious). Njuna poteza se je izkazala za odlično, saj je na Koppenbergu Pogačar ponovno napadel. Tokrat sta mu lahko sledila zgolj Van Der Poel in Valentin Madouas (FDJ). Tratniku je čisto malo zmanjkalo, da bi uspel prek vrha priti s to skupino. Če ne bi napadel na Paterbergu bi verjetno uspel slediti. Lanski zmagovalec Kasper Asgreen pa je na Koppenbergu popolnoma popustil. Očitno je porabil preveč energije, ko je sledil Pogačarjevemu napadu na Kwaremont.
Pogačar skoraj zlomi Van Der Poela
Trojica Pogačar, Van Der Poel in Madouas je vodilno dvojico ujela na naslednjem vzponu. Peterica je nato složno sodelovala do ponovnega vzpona na Oude Kwaremont. Na njem je Pogačar dvignil tempo in sledil mu je lahko zgolj Van Der Poel. Še bolj silovito pa je Pogačar napadel na Paterbergu, ki je bil tudi zadnji vzpon dneva. Na njem je Pogačar na limit spravil tudi Van Der Poela, ki je petdeset metrov pred vrhom deloval kot, da bo vsak hip popustil. Van Der Poel je z zadnjimi atomi moči uspel ostati v Pogačarjevem zavetrju in od takrat dalje je bil on glavni favorit za zmago. V sprintu je namreč boljši od Pogačarja.
Pogačar se je tega seveda zavedal. Iz tega razloga se v zadnjem kilometru ni želel postaviti na čelo. Sledilo je klasično taktiziranje kadar sprinta dvojica kolesarjev. Kolesar na čelu vozi povsem počasi in ves čas pogleduje nazaj, da ga njegov nasprotnik ne bi presenetil in začel s sprintom pred njim. Problem takega načina dirkanja je, da je zelo počasen. To pomeni, da če so ostali kolesarji relativno blizu jim s tem omogočiš, da te ujamejo in potencialno premagajo v sprintu.
Van Der Poel v sprintu najmočnejši
Prav taka situacija je bila tudi ob zaključku letošnje Dirke Po Flandriji. Madouas in Van Baarle sta uspela ujeti vodilno dvojico ravno v trenutku, ko je Van Der Poel začel sprintati. Madouas in Van Baarle sta seveda prišla z veliko večjo hitrostjo saj sta že nekaj časa sprintala. Pogačar ni bil sposoben slediti Van Der Poelovemu pospešku in med njim in Van Der Poelom se je pojavila razdalja enega kolesa. To je bila napaka saj sta tako Van Baarle kot Madouas, ki sta bila vsak na svoji strani poizkusila priti v Van Der Poelovo zaveterje. S tem sta povsem zaprla Pogačarja, ki je tako moral prekiniti svoj sprint.
Kljub temu, da je v zadnjem kilometru veliko tvegal je Mathieu Van Der Poel vseeno prišel do svoje druge zmage na Dirki po Flandriji. Drugo mesto je osvojil Van Baarle, tretji pa je bil Madouas. Pogačar je s taktičnimi igricami sicer izgubil zagotovljeno drugo mesto, vendar v kolesarstvu štejejo zgolj zmage sploh pa za šampione kot je Tadej Pogačar. In danes v sprintu proti Van Der Poelu ni imel možnosti.
Ostala dva Slovenca sta se tudi dobro odrezala. Jan Tratnik je osvojil 12., Matej Mohorič pa 21. mesto (oba Bahrain-Victorious).
