Primož Roglič brez drame očitno v Franciji ne zna voziti. Pred zadnjo etapo letošnje izvedbe Paris-Nice je imel 47 sekund prednosti pred Simonom Yatesom. Dan prej je prepričljivo zmagal na kraljevski etapi in deloval je nepremagljiv.
Dominacija Jumbo-Visme v prvih etapah
Do takrat so namreč Roglič in njegovi ekipni tovariši pobrali tri etapne zmage. Dvakrat so celo uspeli doseči trojno zmago. Prvič se je to zgodilo v prvi etapi, ki naj bi bila namenjena sprinterjem. Vendar je bil 6 kilometrov pred ciljem kilometer dolg klanec na katerem je Jumbo-Visma navila tempo. Cristophe Laporte je na čelu glavnine narekoval tako močan tempo, da sta mu sledila zgolj ekipna kolega Roglič in Wout Van Aert. Do cilja so si privozili dvajset sekund prednosti pred zasledovalci. V zahvalo za opravljeno delo sta Roglič in Van Aert etapno zmago prepustila Laportu.
Drugo etapo je krojil močan veter, ki je ustvaril ešalone. Jumbo-Visma je ponovno opravila odlično delo in bila praktično s celotno ekipo prisotna v prvi skupini, ki je štela okoli štirideset kolesarjev. V tej etapi je kar nekaj kandidatov za skupno zmago izgubilo veliko časa. Etapo je v ciljnem sprintu, kljub odličnemu leadoutu Laporta za Van Aerta dobil Fabio Jakobsen (QuickStep), pred dvojico iz Jumbo-Visme.
Tretja etapa se je pravtako končala s sprintom. Van Aert je bil v odlični poziciji, vendar ponovno ni uspel zmagati. Etapo je dobil Mads Pedersen (Trek) pred Bryanom Coquardom (Cofidis), Van Aert je bil tretji. Sledil je kronometer kjer je Jumbo-Visma ponovno pobrala prva tri mesta. Van Aert je končno prišel do tako željene etapne zmage, Roglič je odpeljal odličen kronometer in na drugem mestu zaostal zgolj dve sekundi, tretji pa je bil Avstralec Rohan Dennis. Od kandidatov za skupno razvrstitev se je poleg Rogliča najbolje odrezal Simon Yates (BikeExchange), ki je tako nakazal, da bo še zelo nevaren.
Jumbo-Visma pokaže šibkost, ne pa tudi Roglič
Peto in šesto etapo so dobili ubežniki. Brandon McNulty je na dirko prišel z željo po dobri skupni uvrstitvi, vendar je v drugi etapi izgubil veliko časa in tako izpadel iz boja za visoko skupno uvrstitev. To mu je dovolilo, da je v peti etapi odšel v beg. V njem je bil daleč najmočnejši v vožnji na klanec. To je demonstriral z napadom na predzadnjem klancu in 40 kilometrsko solo vožnjo do cilja.
Vsi protagonisti za skupno zmago so v cilj prišli skupaj, vendar je bila etapa veliko bolj napeta kot je izgledala na prvi pogled. Primož Roglič je namreč 50 kilometrov pred ciljem izgubil vse pomočnike z izjemo Rohana Dennisa. To je poizkusila izkoristiti ekipa Ineos, ki je imela dva kapetana na dirki. Eden izmed njiju je bil Dani Martinez, ki je napadel na zadnjem vzponu in izoliral Rogliča, ki pa je na srečo uspel pokriti Martinezov napad. Največje presenečenje etape je bilo kako zgodaj je odpadel Van Aert, ki bi moral biti najdlje ob Rogliču. Šesta etapa je bila namenjena sprinterjem, vendar je z napadom šest kilometrov pred ciljem z napadom vse presenetil Mathieu Burgaudeau (TotalEnergies) in prišel do nepričakovane etapne zmage.
Sedma kraljevska etapa se je končala z vzponom na Col de Turini in ponovila se je zgodba s pete etape. Van Aert in ostali kolesarji Jumbo-Visme so hitro odpadli in ob Rogliču je bil samo Dennis. Tudi ta pa je zdržal zgolj do napada drugega kapetana Ineosa Adama Yatesa kateremu so sledili zgolj Roglič, Martinez, njegov brat dvojček Simon in Nairo Quintana (Arkea Samsic).
Sledili so napadi preostalih kolesarjev na izoliranega Rogliča, vendar se ga noben ni mogel znebiti. V zadnjih nekaj kilometrih so se kolesarji šli tudi zelo veliko taktičnih igric, saj noben ni želel pripeljati preostalih do zmage. Zato smo videli veliko stop and go kolesarjenja. To pomeni, da eden izmed kolesarjev napade in ostali mu uspejo slediti. Ko vidi, da jim ne more pobegniti se ustavi, nato napade naslednji in cikel se ponavlja dokler nekdo ne naredi razlike. V zadnjih dvesto metrov so tako prišli vsi skupaj nato pa je Roglič uprizoril enega svojih znamenitih pospeškov. Z njim se je znebil preostalih kolesarjev in prišel do etapne zmage.
Skorajšnji kolaps Rogliča in rešitelj Wout
V zadnjo etapo je tako odšel dokaj miren in začetek etape se je odvijal tako kot so si pri Jumbo-Vismi zamislil. Ekipa je narekovala močan tempo na čelu glavnine, ter ni pustila, da bi se kateri izmed kolesarjev podal v beg. Ker so bili spomini lanskoletnega Rogličevega padca in izgube rumene majice na zadnji etapi še zelo živi je ekipa poskrbela, da se je na spustih vozilo v zmernem tempu.
Na predzadnji klanec je tako Roglič prišel v odlični poziciji. Takrat pa se je ekipa Ineos odločila za napad. Omar Fraile je močno dvignil tempo in se znebil vseh pomočnikov z izjemo Van Aerta, ki si je kot se je izkazalo prejšnji dve gorski etapi vzel bolj sproščeno in namerno hitro odpadel. Sedaj pa je bil poleg Rogliča, Simona Yatesa in Quintane edini, ki je lahko sledil napadu Danija Martineza.
Peterica je skupaj prevozila vrh predzadnjega klanca. Na spustu je Martinezu počila zadnja guma in tako je odpadel iz vodilne skupine. Ko so prišli na zadnji vzpon dirke Col d’Èze je prvi napadel Quintana. Izgledalo je, da se je s tem napadom znebil Van Aerta. Takoj za njim je napadel Yates in si privozil nekaj metrov prednosti. Sprva se je zdelo, da Roglič želi, da Quintana pokrije luknjo, ki je nastala. Kmalu pa se je izkazalo, da je Roglič v težavah in dejansko ne more slediti Yatesu. Prednost se je hitro dvignila na 25 sekund (Yates je rabil 40 sekund prednosti na cilja za zmago v skupnem seštevku). Takrat pa se je iz ozadja vrnil Van Aert in začel narekovati ritem za Rogliča. Nekaj kilometrov pod vrhom je odpadel Quintana. Van Aert je deloval zelo močno in nekajkrat je celo moral čakati na Rogliča, ki mu ni mogel slediti.
Do vrha je prednost ostala na 25-ih sekundah. Sledila sta spust in ravnina, kjer sta bila v prednosti Van Aert in Roglič. To se je tudi pokazalo saj sta do cilja uspela zmanjšati Yatesovo prednost na zgolj devet sekund. Roglič je tako osvojil Paris-Nico, potem ko jo je skoraj še drugo leto zapored izgubil na zadnji etapi. Drugo mesto v skupnem sešetvku je osvojil Simon Yates, tretje pa Dani Martinez.
Primož Roglič je tako končno dobil etapno dirko v Franciji in prekinil prekletstvo, ki se ga je držalo od Dirke po Dofineji 2020. Takrat je namreč padel v predzadnji etapi, potem ko je bil celotno dirko daleč najboljši. Sprva poškodbe niso izgledale prehude, vendar naslednji dan vseeno ni štartal zadnje etape in tako izgubil praktično dobljeno dirko. Nekaj tednov kasneje je na Dirki po Franciji ponovno deloval kot najboljši, vendar mu je v zadnji etapi rumeno majico odvzel Tadej Pogačar. Lani pa je popolnoma dominiral na Paris-Nici, dosegel tri etapne zmage in bil na poti tudi do zmage v skupnem seštevku, ko je trideset kilometrov pred ciljem padel na spustu. Sicer se je poizkusil vrniti v glavnino, vendar so ekipe njegovih najbližjih zasledovalcev močno navile tempo in mu preprečile vrnitev.
Letos mu je to prekletstvo očitno končno uspelo premagati na Paris-Nici. Letos bo vozil tudi Dirko po Dofineji in Dirko po Franciji. Mogoče je čas, da uspe dobiti tudi ti dve dirki, ki sta se mu v preteklosti izmuznili?
