
Astana Qazaqstan Team: C-

Astana je na letošnji Giro prišla z željo po stopničkah v generalni razvrstitvi. Njihov glavni adut za to je bil Miguel Angel Lopez. Kolumbijec je na Giro prišel v dobri formi in bil eden izmed kandidatov za stopničke, vendar se je njegov Giro zaradi poškodbe končal po 4. etapi. Na tej etapi z vzponom na Etno je Vincenzo Nibali izgubil skoraj tri minute proti ostali konkurentom za generalno.
Vse je kazalo, da visoka uvrstitev v skupnem seštevku ne bo mogoča. Na srečo ekipe je Nibali izboljšal svojo formo v drugem in tretjem tednu. To v povezavi z odstopoma dveh kolesarjev, ki bi dirko verjetno končala pred njim je pomenilo, da je Nibali svoj zadnji Giro v karieri končal na 4. mestu.
Glede na njegovo formo v zadnjih dveh letih se to sliši odlično, vendar Italijan nikoli ni resno ogrozil trojice, ki je dirko končala pred njim. Kljub temu, da je bil večino dirke neviden je bil še vedno daleč najbolj viden izmed vseh kolesarjev Astane. Od Davida De La Cruza in Joeja Dombrowskega bi pričakovali, da bi se borila za etapne zmage na etapah, ki so bile namenjene ubežnikom. Ne en ne drug se etapni zmagi nista niti približala.
Vincenzo Nibali je bil na svojem poslovilnem Giru edina svetla točka ekipe (vse tri TOP 10 uvrstitve je priboril on), ki je razočarala.
Intremarche – Wanty – Gobert Materiaux: A+

Za ekipo Intermarche je naravnost fantastičen Giro na katerem so ponovno presegli pričakovanja. Mladi eritrejski superzvezdnik Biniam Girmay je prišel do zgodovinske etapne zmage na 10. etapi (več on njej tukaj, več o Biniamu in vzponu afriškega kolesarstva tukaj). Sicer je zaradi poškodbe pri odpiranju šampanjca moral odstopiti, vendar je za njim še vedno izjemen Giro. Šestizmed desetih etap na katerih je nastopil je končal med najboljšo deseterico.
Izjemen Giro je tudi za Janom Hirtom. Čeh je prišel do svoje prve etapne zmage na eni izmed tritedenskih dirk. Poleg tega je v generalni razvrstitvi osvojil visoko 6. mesto, kar je njegov najboljši rezultat v generalni razvrstitvi na tritedenski dirki. Poleg njega je med najboljšo deseterico v generalni razvrstitvi končal tudi Domenico Pozzovivo (na 8. mestu). 39-letni Italijan po razpadu ekipe Qhubeka NextHash ni imel ekipe. Čakal je, da bi mu kdo dal priložnost, ko pa do konca januarja še vedno ni imel pogodbe je resno razmišljal, da bi se upokojil. Na srečo mu je Intermarche ponudil pogodbo in Italijan je prvič po letu 2018 Grand Tour končal med najboljšo deseterico.
UAE Team Emirates: C

Ekipa UAE je imela to nesrečo, da so njeni kolesarji večino dirke vozili za svojega kapetana. Joao Almeida je bil po 17. etapi na odličnem 4. mestu in vse je kazalo, da se bo lahko boril za zmagovalni oder. Naslednji dan je bil pozitiven na Covid in prisiljen v odstop. Ekipa je tako na zadnjih dveh gorskih etapah iskala vsaj etapno zmago, ki se jim je do takrat izmikala. Almeida nikoli ni bil najboljši v skupini favoritov, Fernando Gaviria je bil v sprintih konkurenčen, vendar se je vedno našel nekod, ki je bil hitrejši od njega. Na srečo ekipe je Alessandro Covi uspel dobiti 20. kraljevsko etapo Gira in s tem rešiti dirko za ekipo.
Ef Education-EasyPost: D+

Za EF-om je podpovprečen Giro. Hugh Carthy je sicer končal med TOP 10 v generalni razvrstitvi, kar se je od njega pred dirko pričakovalo. Vendar pa se je pričakovalo, da se bo boril bolj za TOP 5, kot zgolj za TOP 10. Sploh če upoštevamo, da sta odstopila Bardet in Almeida, ki bi zagotovo končala pred njim se njegovo 9. mesto prikaže v povsem drugačni luči. Ne kot nekaj povprečnega pač pa kot nekaj podpovprečnega.
Podpovprečen je bil tudi preostanek ekipe. Magnus Cort je bil edini poleg Carthy, ki je vsaj eno izmed etap končal med najboljšo deseterico. Njegove tri uvrstitve v TOP 10 se mogoče slišijo povsem solidne, vendar pa gre tukaj za človeka, ki je pred devetimi meseci osvojil tri etape na Vuelti. Tako kot Carthy-ev dosežek lahko tako tudi Cortovega označimo za podpovprečnega.
Lotto Soudal: C-

Thomas De Gendt je z zmago v osmi etapi rešil Giro za Lotto Soudal. Ekipa je prišla na Giro v pričakovanju, da bo njihov Caleb Ewan najboljši sprinter na dirki. Nadejali so se minimalno ene etapne zmage. Ewan se je že v prvi etapi boril za zmago, vendar je 50 metrov pred ciljem padel. Poškodbe sicer niso bile tako hude, da bi ga prisilile v odstop, vendar je po padcu povsem izgubil formo. V sprintih ni bil konkurenčen Demare-ju in Cavendishu.
Breme lova na etapne zmage je tako padlo na tri kolesarje v ekipi, ki so dobri na klancih. Mlada Harm Vanhoucke in Sylvain Moniquet sta vsak dosegla po eno uvrstitev med TOP 10, vendar do etapne zmage nista mogla. Kljub temu pa sta odigrala zelo pomembno vlogo v edini etapni zmagi, ki jo je dosegel Lotto. Oba sta se znašla v begu z Thomasom De Gendtom v osmi etapi in mu pomagala kolikor sta le lahko. Vanhoucke je ostal z De Gendtom vse do konca. Ko je prišlo do zaključnega sprinta četverice ubežnikov je Vanhoucke izvedel leadout za De Gendta, ki je odsprintal do etapne zmage.
Movistar Team: D

Movistar je na Giro pripeljal ekipo, ki bi vsaj na papirju morala osvojiti vsaj eno etapno zmago. To se ni zgodilo. Alejandro Valverde je bil seveda najboljša opcija za ta dosežek, vendar je Španec rajši želel doseči TOP 10 uvrstitev v skupnem seštevku. V beg se je podal zgolj enkrat in še takrat je bil neuspešen. Poleg tega pa mu ni uspelo osvojiti niti TOP 10 uvrstitve v generalni razvrstitvi (končal je kot 11.)
Etapni zmagi sta se najbolj približala Antonio Pedrero in Jorge Arcas (oba sta po eno etapo končala na tretjem mestu), ki sta bila zelo dejavna v begih, vendar nikoli dovolj dobra za zmago.
Quick-Step Alpha Vinyl: B

Quick-Step si je pred letošnjim Girom za glavni cilj zastavil etapne zmage. To cilj so dosegli že zelo zgodaj z Markom Cavendishom, ki je v sprintu dobil 3. etapo. Kljub temu odličnem začetku, pa ekipi do konca Gira ni uspelo osvojiti nobene etapne zmage več. Kar 13-krat so kolesarji Quick-Stepa končali med najboljšo deseterico, vendar samo enkrat uspeli zmagati.
Po svoji etapni zmagi Cavendish ni bil več sposoben premagati Demare-ja, ki je dobil tri od preostalih štirih sprinterskih etap. Blizu etapne zmage je bil večkrat tudi Mauro Schmid. Mladi Švicar je v letošnji sezoni storil velik korak naprej in na Giro prišel z željo, da ponovi lanski dosežek, ko je osvojil 11. etapo. Letos je bil sicer velikokrat blizu etapne zmage (5 uvrstitev v TOP 10), vendar je bil vedno nekdo močnejši. Najbližje zmagi je prišel v 19. etapi, ki jo je končal kot drugi. Premagal ga je zgolj Koen Bouwman, ki pa je v zadnjem ovinku na kontroverzen način zaprl Schmida. (Več o incidentu si lahko preberete tukaj) Kljub temu je Schmid lahko s svojim nastopom na letošnjem Giru zadovoljen.
EOLO-Kometa: B+

Eolo-Kometa ima za sabo zelo soliden Giro. Diego Rosa je šest dni preživel v majici najboljšega hribolazca. Vincenzo Albanese se je trikrat uvrstil med najboljšo deseterico. Lorenzo Fortunato pa je izboljšal lansko 16. mesto v generalni razvrstitvi, sicer ne za veliko (končal je kot 15.), ampak vseeno bolje kot lani. Edino kar je manjkalo, da bi ekipa imela perfekten Giro je bila etapna zmaga.
Lani jo je na debiju te italijanske prokontinentalne ekipe na Giru osvojil prav Fortunato. Letos se ji je najbolj približal Albanese v 10. etapi, ko sta bila od njega boljša zgolj Mathieu Van Der Poel in Biniam Ghirmay.

