Tadej Pogačar je s predstavo kariere dobil Dirko po Flandriji. Pred milijonom navijačev je na 273 kilometrov dolgi trasi strl vse tekmece in se veselil veličastne zmage. Slediti mu ni mogel niti lanski zmagovalec Mathieu Van der Poel (Alpecin). Z zmago je Pogačar postal šele tretji kolesar, ki je v karieri dobil tako Dirko po Flandriji, kot tudi Dirko po Franciji. Pred njim sta to dosegla le Louison Bobet in Eddy Merckx.
Van der Poel naredi dve veliki napaki
Že od samega začetka se je dirkalo na polno. V prvih stotih kilometrih se kolesarji niso rabili spopasti z nobenim klancem, vendar to ne pomeni, da je bila trasa brez pasti. 40 kilometrov po začetku dirke so se oblikovali ešaloni. Van der Poel se je vozil v ozadju, kar se je izkazalo za veliko taktično napako, saj je njegova ekipa rabila loviti vodilno skupino v kateri sta bila njegova dva glavna konkurenta za zmago Van Aert in Pogačar.
Očitno pa ga ta napaka ni nič naučila saj jo je sto kilometrov pozneje ponovil in se ponovno znašel v ozadju. Sicer je ponovno ujel priključek, vendar je pri tem vse moči porabil njegov moštveni kolega Soren Kragh Andersen, ki je bil Van der Poelov glavni pomočnik. Nizozemec je tako imel na razpolago zelo okrnjeno in utrujeno ekipo.
Padci izločili nekaj favoritov
Na Flandriji seveda ne gre brez padcev, vendar so bili ti letos še posebno hudi. Najprej je 140 kilometrov z veliko neumnostjo Filip Maciejuk porušil več kot polovico glavnine. Kmalu potem so ga komisarji diskvalificirali, zaradi nevarne vožnje. Od pomembnejših kolesarjev so bili v padec udeleženi Van Aert, Julian Alaphilippe, Jasper Stuyven, ter eden izmed Pogačarjevih glavnih pomočnikov Tim Wellens. Razen Wellensa so vsi lahko nadaljevali.
Sto kilometrov pred ciljem se je zgodil naslednji ključen trenutek dirke, ko je iz glavnine pobegnila skupina enajstih kolesarjev. V njej so bili zelo močni kolesarji kot so Mads Pedersen, Kasper Asgreen, Stefan Kung, Neilson Powless in Matteo Jorgenson. Glavni razlog zakaj je bil ta beg nevaren pa sta bila Matteo Trentin (UAE) in Nathan Van Hooydonck (Jumbo). Ker sta imela Pogačar in Van Aert svoja kolesarje v begu je odgovornost lova padla na Alpecin, ki pa je bil zaradi Van der Poelovih napak v prvem delu dirke močno oslabljen.
Naslednji hud padec se je zgodil 70 kilometrov pred koncem. Iz boja za visoka mesta je izločil Alexandra Kristoffa, Biniama Girmaya in nažalost tudi našega Mateja Mohoriča. Malo pred tem je skupina, ki je napadla 100 kilometrov pred ciljem ujel prvotno ubežno skupino. Nekatere ekipe so sedaj imele v begu dva kolesarja in tisti, ki so bili del originalnega bega so pritisnili na pedala, da bi svojim moštvenim kolegom privozili čim večjo prednost.
UAE izstreli Pogačarja
Ubogi Silvan Dilier (Alpecin) se je moral več deset kilometrov sam truditi držati razliko do bega, ki je 65 kilometrov pred ciljem znašala že več kot 3 minute. Glede na moč ubežne skupine so mnogi začeli razmišljati, da se je velika trojica uštela in da bo zmagovalec prišel iz ubežne skupine. Nato je na čelo glavnine prišla ekipa UAE. Mikkel Bjerg in Rui Oliveira sta izvedla pravi pravcati lead-out za Pogačarja pred vznožjem Kwaremonta. 55 kilometrov do cilja se je Pogačar izstrelil kot raketa. Nihče mu ni mogel slediti in na vrhu Kwaremonta je imel 15 sekund prednosti pred majhno skupino z Van Aertom in Van der Poelom.
Pogačar je sam prevozil Kwaremont in Paterberg ter prednost ubežne skupine zmanjšal na minuto in pol. Iz ozadja ga je nato ujela zasledovalna skupina. Poleg njegovih glavnih rivalov sta bila v skupini še Van Aertov moštveni kolega in zmagovalec Gent-Wevelgema Christophe Laporte, ter zmagovalec Strade Bianche Tom Pidcock.
Pogačar je na Koppenbergu ponovno pospešil in trije mušketirji so ostali sami. Složno so sodelovali, medtem ko so se v ospredju začele taktične igre. Najboljšo potezo je potegnil Pedersen, ki je napadel 30 kilometrov pred ciljem in se odpeljal zasledovalcem. Na Kruisbergu, ki je bil naslednji klanec je napadel Van der Poel in to je bil napad, ki je zlomil Van Aerta.
Pogačar zlomi Van der Poela
Preostala dva mušketirja sta zasledovalce ujela še pred zadnjim vzponom na Kwaremont. Pedersen je imel v ospredju še 35 sekund prednosti. Sledila je poezija na kolesu v režiji Tadeja Pogačarja. Slovenec je še drugič napadel od samega vznožja Kwaremonta in Van der Poel je tokrat dokončno odpadel. Med množico belgijskih navijačev se je v mrazu in na vlažnih kockah kot hitri vlak bližal Pedersenu. Kamera je pokazala Pedersena, ki se je mučil v klanec in kmalu se je za njim iz ozadja pojavil Pogačar, ki je letel proti vrhu Kwaremonta, kot da bi se vozil po ravnini. Na vrhu je imel 14 sekund prednosti pred Van der Poelom.
Na spustu med Kwaremontom in Paterbergom je Van der Poel dobil veliko pomoč s strani motorja, ki se je vozil pred njim in mu delal zaveterje. Zaradi tega je uspel razliko držati na 14ih sekundah. Paterberg sta odpeljala približno enako hitro v zadnjih desetih kilometrih se je motor umaknil za Van der Poela in prednost je narastla na pol minute.
Sledilo je verjetno najdaljših deset kilometrov v Pogačarjevi karieri. Zadnjih nekaj kilometrov je močno stiskal zobe, vendar je uspel preživeti in slaviti veličastno zmago. Z njo je postal edini aktivni kolesar, ki je osvojil tri različne monumente. Poleg tega je tudi aktivni kolesar z največ zmagami na monumentih (4). Sedaj mu od monumentov manjkata zgolj še Milano-San Remo in Paris-Roubaix.
TOP 10
| Mesto | Ime | Ekipa | Čas |
| 1. | Tadej Pogačar | UAE Team Emirates | 6:12:07 |
| 2. | Mathieu Van der Poel | Alpecin-Deceuninck | +0:16 |
| 3. | Mads Pedersen | Trek – Segafredo | +1:12 |
| 4. | Wout Van Aert | Jumbo-Visma | +1:12 |
| 5. | Neilson Powless | EF Education-EasyPost | +1:12 |
| 6. | Stefan Kung | Groupama – FDJ | +1:12 |
| 7. | Kasper Asgreen | Soudal – Quick Step | +1:12 |
| 8. | Fred Wright | Bahrain – Victorious | +1:12 |
| 9. | Matteo Jorgenson | Movistar Team | +1:19 |
| 10. | Matteo Trentin | UAE Team Emirates | +2:49 |
