INEOS Grenadiers: C-
Do 20. etape je za ekipo Ineos vse izgledalo perfektno. Richard Carapaz je bil v rožnati majici in kazalo je, da bo tako tudi ostalo. Na 20. etapi pa je bil Jai Hindley premočan in odvzel majico Carapazu. Glede na rezultat etape je tako še bolj čudno zakaj bi Ineos narekoval oster tempo na zadnjem vzponu, če so vedeli, da se Carapaz ne počuti najbolje. Verjetno zato, ker so podcenjevali Hindley-a. To se je izkazalo za gromozansko napako.
Mogoče se ocena C- zdi nekoliko nizka za ekipo, katere kapetan je v generalni razvrstitvi končal na 2. mestu, vendar je treba vedeti, da je Carapaz prišel na Giro kot prvi favorit (in to krepko prvi). Podrejena mu je bila cela ekipa, ki je bila najmočnejša ekipa na dirki. Vozil je za ekipo, ki je ne samo zmagal zadnjih dveh Girov, ampak je pri tem pobrala 11 etapnih zmag (4 v 2021, 7 v 2020). Letos niso osvojili niti ene, poleg tega pa tudi niso osvojili Gira. Vse to dokazuje, da je za Ineosom podpovprečen Giro.
AG2R Citroen Team: D
Edina svetla točka ekipe AG2R na letošnjem Giru je bil Andrea Vendrame, ki je dosegel 5 od 6-ih TOP 10 uvrstitev ekipe. Ekipa AG2R je na Giro prišla izključno z enim ciljem: Osvojiti etapno zmago. To jim ni uspelo, so pa bili nekajkrat blizu. Razlog zakaj niso tako kot Israel dobili ocene F je preprost. Veliko bolj dejavni so bili v pobegih (skoraj vsak dan so imeli v begu vsaj enega kolesarja), na njihovo žalost je bil v begu vedno nekdo močnejši.
Bahrain – Victorious: A
Ekipa Bahrain – Victorious je letošnji Giro odpeljala po pričakovanjih. Ekipa bi si sicer želela, da bi Mikel Landa osvojil Giro, vendar je tudi 3. mesto odličen dosežek za Lando, glede nato, da je šele drugič v karieri Grand Tour končal na stopničkah (prvič leta 2015 prav na Giru). Bahrain je tudi edina ekipa, ki je v generalni razvrstitvi imela 2 kolesarja med TOP 5. Pello Bilbao je s 5. mestom izenačil svoj dosežek izpred dveh let.
Poleg odličnih uvrstitev v generalni razvrstitvi je ekipa bila dejavna tudi v pobegih in si na ta način priborila eno etapno zmago. Ta je prišla po zaslugi Santiaga Buitraga, ki je bil v zadnjem tednu odličen pomočnik Landi. Na splošno je bila celotna ekipa izredno močna. Za Slovencem Domnom Novakom je najboljši Grand Tour njegovega življenja, na kateremu mu je zgolj pol minute zmanjkalo do zmage na kraljevski etapi. Nemški sprinter Phil Bauhaus je bil izredno konstanten z uvrstitvami med TOP 10 na sprinterskih etapah. Dokaz o ekipni moči Bahraina je ta, da so na 17 od 21-ih etap imeli vsaj enega kolesarja med TOP 10. Šest od osmih kolesarjev ekipe je vsaj eno etapo končalo med TOP 10 (in Jan Tratnik bi sigurno dosegel vsaj eno, če si ne bi poškodoval zapestja v 1. etapi in odstopil v 3.).
Trek – Segafredo: A
Trek je na tem Giru svoje cilje dosegel in jih tudi presegel. Prvič po treh letih so osvojili etapo na Giru in imeli so kolesarja med najboljšo deseterico v generalni razvrstitvi. Etapno zmago jim je prinesel Giulio Ciccone, ki je na Giro sicer prišel kot kapetan ekipe, vendar je bil v prvih 10 dneh v preslabi formi. V drugi polovici dirke je bil mnogo boljši in prišel do etapne zmage. Poleg tega je bil nekaj časa tudi v boju za majico najboljšega hribolazca, vendar se je napada nanjo lotil prepozno.
Kolesar, ki je ekipi prinesel 10. mesto v generalni razvrstitvi pa je bil mladi Španec Juan Pedro Lopez. Lopez je nase opozoril že lani s 14. mestom na Vuelti, od takrat pa je naredil še en korak dalje. Poleg tega je preživel, kar 10 dni v rožnati majici, ki si jo je priboril s pobegom na 4. etapi. Nato jo je deseti dni herojsko branil, dokler je ni ob koncu drugega tedna izgubil.
Alpecin-Fenix: A+
Pri Alpecin-Fenixu človek včasih pozabi, da gre za prokontinentalno ekipo in ne World Tour ekipo. Njihovi dosežki v zadnjih letih so neverjetni za prokontinentalno ekipo. Velik razlog zato je seveda to, da imajo v svojih vrstah enega izmed najboljših kolesarjev na svetu Mathieu Van Der Poela. Kljub temu pa se za rezultate ne zanašajo samo nanj, kot je letošnji Giro lepo pokazal. Na njem je ekipa zopet presegla pričakovanja.
Van Der Poel je dobil prvo etapo in oblekle rožnato majico, ki jo je naslednjih nekaj dni držal. Nato je čez celoten Giro lovil še drugo etapno zmago, ki pa je ni dosegel. Kljub temu je lahko s svojim Giro zadovoljen. Izpolnil je namreč vse cilje, ki si jih je zadal pred dirko. Dobil je etapo, oblekel majico vodilnega in končal dirko (lani je ob svojem debiju na tritedenski dirki odstopil, da je prihranil moči za nadaljevanje sezone, letos si je za cilj zadal končati tako Giro kot Tour).
Van der Poel pa ni bil edini kolesar Alpecina, ki se je pogosto znašel v begu. Tako Dries De Bondt kot Stefano Oldani, sta iz pobegov na 18. oz. 12. etapi prišla do svojih prvih etapnih zmag na tritedenski dirki.
Cofidis: D
Potem ko je Victor Lafay lani Cofidisu prinesel prvo zmago na Giru po desetih letih, se je ekipa letos na dirko odpravila z večjimi ambicijami. Poleg etapne zmage so upali, da bo njihov najboljši kolesar Guillaume Martin končal dirko med najboljšo deseterico v generalni razvrstitvi. To mu je lani uspelo tako na Touru kot na Vuelti.
Ekipa ni izpolnila nobenega izmed teh dveh ciljev. Najbližje etapni zmagi so bili v 11. etapi, ki jo je Simone Consonni končal na 3. mestu. Guillaume Martin je sicer lep del dirke bil med najboljšo deseterico, vendar je v zadnjem tednu popustil in dirko končal na 14. mestu.
Bardiani-CSF-Faizane: B+
Bardiani je bila ena izmed treh povabljenih italijanskih prokontinentalnih ekip. Odrezala se je slabše kot EOLO-Kometa, vendar bolje kot Androni. Čeprav še vedno čakajo na novo etapno zmago na Giru (zadnjo so dosegli pred šestimi leti) so letos prišli bližje kot v prejšnjih letih. Davide Gabburo se je v dveh primerih znašel v zaključnemu sprintu ubežne skupine. Na 18. etapi je končal na 4. mestu, na 8. pa je bil od njega boljši zgolj Thomas De Gendt. Blizu etapne zmage je bil v 19. etapi tudi Alessandro Tonelli, končal jo je na 3. mestu zgolj tri sekunde za zmagovalcem.
Bardiani je presegel pričakovanja, ki so jih imeli ljudje pred dirko. Pričakovati je bilo, da bodo na nivoju Andronija, torej v TV begih in nikoli zares blizu etapne zmage. Namesto tega so bili zelo blizu zmage trikrat in petkrat končali etapo med najboljšo deseterico. To je več kot obe ostali italijanski prokontinentalni ekipi.
