Pred prihodom Herberta Chapmana leta 1925, Arsenal v svoji 36-letni zgodovini ni osvojil nobene lovorike. Chapman je postavil petletni načrt ob koncu katerega naj bi Arsenal osvojil svojo prvo lovoriko. To se je tudi zgodilo, vendar pa to še ni bilo vse. Chapman je s svojimi revolucionarnimi metodami zgradil ekipo, ki je v 30-ih letih prevladovala v angleškem nogometu.
Prihod k Arsenalu in prve spremembe
Ko je Chapman prišel k Arsenalu poleti leta 1925, je bil klub v težavah. V prejšnjih dveh sezonah se je boril za obstanek v ligi in ekipa je bila daleč od borbe za naslov prvaka. Chapmanov prevzem Arsenala je bil veliko presenečenje, saj je Chapman v prejšnjih dveh sezonah osvojil naslov angleškega prvaka s Huddersfield Townom.
Chapman je začel uvajati spremembe takoj po svojem prihodu. Njegova glavna okrepitev v poletnem prestopnem roku je bil napadalec angleške reprezentance Charlie Buchan. Tisto poletje pa je prišlo tudi do pomembne spremembe nogometnih pravil. Spremenilo se je pravilo ofsajda. Zmanjšalo se je število igralcev, ki je moralo biti pred napadalcem, ko je ta sprejel žogo. Prej so morali med napadalcem in golom stati trije igralci (vključno z vratarjem), po novih pravilih pa samo dva (vključno z vratarjem).
Taktična revolucija
V oktobru istega leta je Buchan predlagal Chapmanu, da pomakne enega izmed treh vezistov v obrambo, ter dva izmed osrednjih napadalcev bližje vezistom. Ta sprememba je pomenila, da je Arsenal namesto takrat običajne postavitve 2-3-5 začel igrati postavitev 3-4-3, ki je bolj znana pod imenom WM. Takšno ime ima zaradi oblike postavitve, ki izgleda kot črki W in M.
Čeprav so ta sistem uporabljale tudi druge ekipe, ga nihče ni uspel izpopolniti tako kot Chapman. Chapman je verjel v pomembnost močne obrambe, ki je omogočala hitre protinapade, za kar je moral imeti na krilih izjemno hitre igralce. Chapman je verjel, da je najboljši trenutek za napad takoj po odvzemu žoge nasprotniku. Nasprotnik je namreč na tvoji polovici in nima postavljene obrambe, zaradi česar je lažje priti do nasprotnikovega gola.
Ostale Chapmanove spremembe in ideje
Poleg sprememb v formaciji je Chapman od svojih igralcev zahteval tudi visok nivo fizične pripravljenosti, kar je dosegel z intenzivnimi treningi. Bil je tudi prvi, ki je uvidel, da ekipa potrebuje fizioterapevte in maserje. Poleg tega je uveljavil tedenske sestanke ekipe, na katerih so igralci lahko razpravljali o taktiki za prihodnje tekme.
Chapman se je tudi zelo navduševal nad nogometno igro v kontinentalni Evropi, kar ni bilo značilno za takratne trenerje v Veliki Britaniji. Bil je prijatelj z Hugom Meislom, ki je bil trener avstrijskega ‘Wunderteama’, ki je takrat dominiral na reprezentančni sceni. Chapman je s svojimi klubi redno igral prijateljske tekme v tujini. Prišel je celo na idejo, da bi se ustanovilo tekmovanje v katerem bi igrali klubi iz cele Evrope. Takšno tekmovanje je bilo uvedeno več kot dvajset let kasneje in je danes poznano kot Liga Prvakov.
V tistem času je bil angleški nogomet poln predsodkov proti temnopoltim nogometašem in nogometašem iz tujine. Chapman se za to ni zmenil in je za svoj prvi klub Northampton Town leta 1911 podpisal enega izmed prvih temnopoltih nogometašev Walterja Tulla. V času, ko je bil pri Arsenalu je poizkusil podpisati Rudija Hidena, vratarja avstrijskega ‘Wunderteama’, vendar je ministrstvo za delo blokiralo prestop. Uspel pa je podpisati Gerarda Keyserja, ki je tako postal prvi nizozemec v angleški ligi.
Po obisku tekme v Belgiji s Hugom Meislom leta 1930, je Chapman postal podpornik uporabe reflektorjev med tekmami. Na Arsenalovem stadionu Highbury so tako leta 1932 že stali prvi reflektorji, vendar jih niso smeli uporabljati na tekmah do 50-ih let. Šele takrat je namreč postala njihova uporaba na tekmah uradno dovoljena v Veliki Britaniji.
Chapman je bil podpornik stvari, ki se nam danes zdijo povsem normalne, vendar pa so bile v njegovem času popolnoma nove. Na primer uporaba bele žoge in številk na dresih. Ustvaril je tudi barvno kombinacijo rdeče majice z belimi rokavi, ki je še danes barvna kombinacija Arsenalovih dresov.
Petletni načrt
Vse spremembe, ki jih je uvedel Chapman, so se obrestovale. Arsenal je sezono 1925-26 končal na drugem mestu, 5 točk za prvaki. Prvaki so še tretjič zapored postali igralci Chapmanovega bivšega kluba Huddersfield Town. Huddersfield je tako postal prvi angleški klub, ki je osvojil tri zaporedne ligaške naslove.
V naslednjih sezonah je Arsenal sezono končeval na sredini lestvice. Chapman je ta čas izkoristil za to, da je našel igralce, ki so bili primerni za njegov nov sistem igre. Od igralcev, ki so bili v klubu pred njim so ostali zgolj trije: Bob John, Alf Baker in Jimmy Brain.
Pozimi 1926 je Chapman podpisal krilnega igralca Joeja Hulma, poleti istega leta pa napadalca Jacka Lamberta, ter branilca Toma Parkerja, ki je po Buchanovi upokojitvi postal kapetan ekipe. Z novimi igralci je Arsenal v sezoni 1926/27 prišel v svoj prvi finale FA pokala. Tekma je bila zelo izenačena, odločila pa jo je napaka Arsenalovega vratarja Dana Lewisa, ki se mu je po obranjenem strelu Hughieja Fergusona žoga izmuznila iz rok in se skotalila v mrežo. Cardiff City je tako osvojil FA pokal. To je bilo prvič in do danes tudi edinkrat, ko je FA pokal osvojila ne-angleška ekipa.
Istega leta je zaradi škandala moral odstopiti avtokratski lastnik kluba Sir Henry Norris. FA (Football Association) je namreč odkrila, da je Charlie Buchan prejemal ilegalna plačila, ki so delovala kot spodbuda, da je podpisal za klub. Norris je bil tako prisiljen v odstop, ter dobil prepoved delovanja v nogometu. Pod novim lastnikom Samuel Hill-Woodom je Chapman dobil več vpliva na delovanje kluba, kar je klubu zelo koristilo.
Med leti 1927 in 1929 je Chapman podpisal štiri igralce, ki so bili ključni za Arsenalov uspeh v 30-ih letih. To so bili Eddie Hapgood, David Jack, Alex James in Cliff Bastin. Bastin je v klub prišel s 17-imi leti in v njem ostal vse do svoje upokojitve leta 1947. V tem času je postal klubski rekorder po številu zadetih golov. Njegovo znamko 178-ih golov je šele leta 1997 presegel Ian Wright, kasneje pa je oba prehitel Thierry Henry.
Chapman se je moral še posebej potruditi za podpis Davida Jacka. Bolton je zanj namreč zahteval £13,000. S tem bi prestop postal daleč najdražji v zgodovini. Chapman pa je hotel plačati manj, zato je s svojim asistentom Bobom Wallom prišel v hotel pol ure pred predstavniki Boltona. Chapman je natakarju dal dva funta in naročil viski ginger, ter gin tonik, zase in za Walla. Povedal je, da pričakuje goste in naročil natakarju naj vse njihove pijače vsebujejo dvojno količino alkohola, da pa naj Wallow viski ginger ne vsebuje nič viskija, ter da naj njegov gin tonik ne vsebuje nič gina. Chapman je uspel opite predstavnike Boltona prepričati, da so Jacka prodali za £10,890.
Sezona 1929-30 je prinesla Arsenalu prvo lovoriko pod Chapmanovim vodstvom. To je bil FA pokal, ki so ga osvojili proti Chapmanovem bivšemu klubu Huddersfield Townu, premagali so ga z rezultatom 2-0. Chapman je končno izpopolnil svoj sistem igre. Arsenalova igra je temeljila na močni obrambi in hitrih protinapadih. Vsi igralci so imeli točno določene vloge, ki so se jih morali držati. Edini, ki je imel nekoliko več svobode v Chapmanovem sistemu je bil Alex James, ki je s svojimi podajami v naslednjem desetletju postal motor ekipe.
Uspehi pod Chapmanom
Chapmanov sistem hitrih podaj je bil v popolnem nasprotju s tem kako se je v tistem času igral nogomet v Angliji. Igra preostalih ekip je temeljila na preigravanjih in zadrževanju žoge. Zaradi njihovega načina igre so mediji na Arsenal gledali, kot na klub z veliko sreče, ki igra dolgočasen nogomet. To je bil seveda popoln nesmisel. Sezona 1930-31 je namreč prinesla Arsenalu prvi ligaški naslov. V boju za naslov sta bila Arsenal in Aston Villa in izgledalo je, kot da nista tekmovala zgolj za naslov prvaka pač pa tudi katera ekipa bo zadela več golov. Arsenal je na 42-ih tekmah zadel kar 127 golov, kar je še danes klubski rekord. Edina ekipa v zgodovini angleške prve lige, ki je dosegla več golov je prav Aston Villa. Villa je v tej isti sezoni zadela 128-krat.
Chapman je naslednjo sezono odkrito napadel Dvojček (zmaga v ligi in zmaga v FA pokalu). V obeh primerih pa mu je malo zmanjkalo. Sezono 1931-32 je Arsenal končal na drugem mestu v ligi za Evertonom. V FA pokalu je prišel do finala, kjer pa ga je premagal Newcastle United.
Sezona 1932-33 se za Arsenal ni začela dobro saj je v FA pokalu izgubil proti tretjeligašu Walsallu z 2-0 v enem izmed največjih presenečenj v zgodovini FA pokala. Tudi v ligi je Arsenal začel slabo, vendar se je uspel pobrati z dolgim nizom neporaženosti. Naslov so osvojili na Highbury-u z zmago 5-0 nad Aston Villo, ki se je tisto sezono z Arsenalom borila za naslov prvaka.
Kljub uspehom pa se je Chapman zavedal, da se veliko ključnih igralcev stara in da jih bo treba kmalu zamenjati. Čez poletje sta v klub prišla Ray Bowden in Jimmy Dunne, mladi Pat Beasley pa je zaradi poškodbe Joeja Hulmeja dobil več priložnosti. Spremembe so delovale in 30. decembra 1933 so po remiju z Birminghamom bili na vrhu lestvice s štirimi točkami prednosti. To je bila zadnja tekma, ki jo je Arsenal odigral pod vodstvom Herberta Chapmana. Chapman je kmalu po novem letu staknil prehlad, vendar se je sprva počutil v redu. Ogledal si je tekmo Arsenalove tretje ekipe, po prihodu domov se mu je stanje močno poslabšalo in dobil je pljučnico kateri je hitro podlegel. Umrl je na svojem domu 6. januarja 1934. Tragedija je pretresla ne samo Arsenal, ampak celoten nogometni svet.
Življenje po Chapmanu
Joe Shaw je bil izbran kot začasni trener in je vodil ekipo do konca sezone. Ekipa je začela igrati veliko manj napadalno, vendar je bila še vedno enako uspešna in Arsenal je uspel zadržati naslov prvaka. Po koncu sezone je bil za trenerja izbran George Alisson, ki je v različnih vlogah v klubu deloval že od leta 1909. Alisson je nadaljeval projekt pomlajevanje ekipe, ki ga je začel Chapman s katerim sta si bila zelo blizu. Tako so čez poletje za klub podpisali Jack Crayston, Wilf Cooping in Ted Drake. Vsi trije so se izkazali v svoji prvi sezoni. Še posebej je navdušil Drake, ki je z 42-imi ligaškimi goli, ter 44-imi v vseh tekmovanjih postavil Arsenalova rekorda v obeh kategorijah, ki stojita še danes. Arsenal je tako še tretje leto zapored osvojil ligo.
Naslednji dve sezoni sta bili manj uspešni. V sezoni 1935-36 je Arsenal končal na 6. mestu v ligi, vendar je kot obliž na rane delovala zmaga v FA pokalu. Na začetku naslednje sezone je Alisson veliko eksperimentiral z igralci, saj je poizkušal najti enajsterico, ki bi Arsenal vrnila nazaj na vrh lige. Tako je v prvih sedmih tekmah zaigralo kar dvajset različnih igralcev. Eksperimentiranje se je Alissonu izplačalo, saj je bil Arsenal ponovno v borbi za naslov prvaka. Na koncu so borbo za naslov sicer izgubili, vendar je kazalo, da se klub spet premika v pravo smer.
Sezono 1937-38 je Arsenal začel slabo in po trinajstih tekmah je bil na 10. mestu, Alisson je vedel, da je čas za drastične spremembe. 4. novembra 1937 je tako za Arsenal podpisal Leslie Jones. Jones je bil znan kot zelo učinkovit napadalec, zato njegov prestop sprva ni imel smisla. Arsenal je namreč že imel učinkovitega napadalca v Tedu Drakeu. In res Jones ni bil pripeljan zato, da bi dajal gole, ampak da bi jih omogočil. Alisson ga je namreč postavil na pozicijo levega ‘inside forwarda’, njegova naloga je bila ustvarjanje priložnosti za tri napadalce. Njegov prihod je omogočil, da se je Cliff Bastin vrnil na svojo najbolj učinkovito pozicijo na levem krilu, kjer je igral na začetku svoje kariere pri Arsenalu.
Alissonova taktična zamisel je delovala in Arsenalova forma se je izboljšala. Pred zadnjo tekmo sezone je Arsenal zaostajal eno točko za Wolverhamptonom. Arsenal je na Highbury-u premagal Bolton z 5-0, medtem ko je Sunderland z igralcem manj presenetil Wolverhampton in ga premagal. Arsenal je tako osvojil še svoj peti ligaški naslov v 30-ih letih 20.stoletja.
Herbert Chapman je bil vizionar daleč pred svojim časom. Nihče ni imel večjega vpliva na razvoj nogometa v Angliji in upravičeno velja za eno najvplivnejših oseb v nogometni zgodovini. Delo, ki ga je opravil pri Arsenalu je bilo neverjetno. Praktično sam je transformiral klub, ki pred njegovim prihodom ni osvojil še nobene lovorike, v enega najuspešnejših klubov na svetu, ki je zaradi njegovih revolucionarnih metod ostal uspešen tudi po njegovi smrti.
