Thomas Pidcock (Ineos) je nasledil Tadeja Pogačarja kot zmagovalec dirke Strade Bianche, znane po svojih prelepih makedamskih odsekih, ki običajno odločijo dirko. Pidcock je odločilno potezo izvedel približno 50 kilometrov pred ciljem. V ozadju se zasledovalci niso uspeli organizirati in to mu je omogočilo, da je slavil svojo do sedaj najprestižnejšo zmago. Drugo mesto je zasedel Valentin Madouas (Groupama FDJ), tretje pa Tiesj Benoot (Jumbo-Visma).
Bettiol začel z akcijo
52 kilometrov pred ciljem je bil Alberto Bettiol (EF Education) prvi izmed favoritov, ki je napadel. Sledila sta mu zgolj Andrea Bagioli (Quick-Step) in Pidcock. Mathieu Van Der Poel, ki je bil pred dirko prvi favorit za zmago se ni odločil odzvati na napad. Prav tako je večina ostalih favoritov ocenila, da je za napad še prezgodaj. Nekaj kilometrov kasneje se je Pidcock odpeljal preostalima dvema in ostal sam.
Dirka v ozadju eksplodira
40 kilometrov do cilja se se je začelo dogajati tudi v ozadju. Kolesarji so se razbili v številne skupine in se panično poizkušali poloviti. Približno 10 kilometrov je trajalo, da se je izoblikovala nekoliko večja zasledovalna skupina 11ih kolesarjev. Najpomembnejši podatek je ta, da v njej ni bilo ne Van Der Poela, ne Juliana Alaphilippa, ki sta pred dirko označena za glavna kandidata za zmago. V njej pa so se znašli, naš Matej Mohorič (Bahrain) in njegov ekipni tovariš Pello Bilbao. Dvojec Jumbo-Visme Benoot in Atilla Valter. Mladi francoski super talent Romain Gregoire in Madouas (oba Groupama). Poleg njih pa še Quinn Simmons (Trek), Davide Formolo (UAE) in Rui Costa, ki letos pri Intermarcheju doživlja svojo drugo kolesarsko pomlad.
Ubežniki začnejo loviti Pidcocka…
Sprva so se ubežniki odlično organizirali, vsi so sodelovali in kazalo je, da bodo uspeli ujeti Pidcocka. 20 kilometrov do cilja so prednost zmanjšali na zgolj 17 sekund. Takrat so se iz ubežne skupine na predzadnjem odseku makedama v lov podali Costa, Benoot in Madouas. V ozadju sta skupino vlekla Mohorič in Bilbao. Iz skupine je skočil Simmons in za sabo potegnil Mohoriča in Valterja. Nato smo bili priča prvemu trenutku nesoglasja med ubežniki in zgodil se je med dvema sotekmovalcema. Valter je bil več kot očitno izredno močan in je za sabo pustil Simmonsa in Mohoriča. Ko pa ga je zagledal Benoot je z roko pokazal svojo frustracijo nad kolegom. Verjetno ni bil zadovoljen, da je Valter za sabo potegnil Simmonsa in Mohoriča, ki sta se uspela priključiti skupini.
in mu nato prepustijo zmago
V tem trenutku je Pidcocka lovila skupina 6 kolesarjev in Jumbo-Visma je bila edina ekipa, ki je imela v njej 2 kolesarja. V tem primeru bi športni direktor moral dati ukaz enemu izmed kolesarjev naj se postavi na čelo in začne delati za svojega ekipnega tovariša. Ta ukaz več kot očitno ni prišel, saj se to ni zgodilo. Na zadnjem odseku imenovanem Le Tolfe, ki je v zadnjem kilometru izjemno strm je prvi pospešil Mohorič. Sledil mu je Valter, ki je nato še sam napadel na najtežjem delu, medtem ko se je njegov kolega Benoot mučil v ozadju. Do vrha je razliko do Pidcocka zmanjšal na 9 sekund, če bi Benoot delal za njega v prejšnjih nekaj kilometrih te razlike sploh ne bi bilo ali pa bi bila veliko manjša. Kljub temu še ni bilo nič izgubljenega za zasledovalce.
Na Le Tolfe je dokončno odpadel le Quinn Simmons in preostala peterica bi ob dobre sodelovanju lahko ujela Pidcocka. Sedaj je bil zadnji čas, da bi se Jumbo-Visma odločila kdo bo njihov kapetan, vendar se ni. V nekem trenutku so zaostajali zgolj 6 sekund in en močen pospešek bi jih pripeljal do Pidcocka, vendar Jumbo-Visma ni želela žrtvovati nobenega svojega kolesarja, ostali trije pa tudi niso bili pripravljeni porabiti energije. Mohorič je sicer poizkusil z napadom, vendar je bilo takrat že jasno, da je sodelovanje v ozadju razpadlo. Zaradi taktičnih igric v ozadju je Pidcock hitro pridobil dodatnih deset sekund in jasno je bilo, da ga ne bo nihče ujel. Tako je Tom Pidcock na Piazzi del Campo v Sieni prišel do največje zmage v karieri.
