Dylan Van Baarle (Ineos) je zmagovalec letošnje izvedbe Paris-Roubaixa, najprestižnejše enodnevne dirke v kolesarstvu. Drugi je bil Wout Van Aert (Jumbo-Visma), tretji pa Stefan Kung (Groupama FDJ). Matej Mohorič je s petim mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev v zgodovini dirke.
Če je bil lanski Paris-Roubaix v znamenju dežja in blata je bil letošnji pravo nasprotje. Kolesarje je pričakalo lepo sončno vreme in suhe, vendar prašne kocke. V teh razmerah so 257 kilometrov dolgo traso prevozili z največjo povprečno hitrostjo v zgodovini.
Prvi ključni trenutek dirke se je zgodil 210 kilometrov pred ciljem, ko se je glavnina ob močnem bočnem vetru prepolovila. V ozadju so ostali ujeti vsi glavni favoriti: Van Aert, Kung, Mads Pedersen (Trek), Mathieu Van Der Poel (Alpecin-Fenix) in Kasper Asgreen (QuickStep). Ekipa ki je poskrbela za ešalone je bila ekipa Ineos, ki je bila edina ekipa, ki je v odspredju imela vseh sedem kolesarjev. V tej veliki skupini se je znašel tudi Matej Mohorič. Prednost je dokaj hitro narastla na minuto dvajset in se nato tam ustalila. Prednost se je začela topiti, ko se je ekipa Ineos odločila počakati enega izmed svojih kolesarjev Fillipa Ganno, ki je imel predrto zračnico. Ko je Ganna ujel skupino na enem izmed prvih odsekov kock je bila prednost zgolj še 40 sekund.
Izgledalo je kot, da se bosta obe skupini 145 kilometrov pred ciljem združili. Vendar se je na tretjem izmed 29 odsekov kock zgodil množični padec v prvi skupini. V njem je bil udeležen tudi Mohorič, vendar se je hitro pobral in nadaljeval. Problem je nastal zaradi kolesarjev, ki se niso mogli hitro pobrati. Naredili so namreč skorajšnjo popolno blokado ozke ceste, kar je pomenilo, da je druga skupina morala upočasniti in se počasi prebiti skozi blokado. Razlika je tako narasla na minuto in pol. Ena izmed ekip, ki je bila najbolj oškodovana v padcu je bila ekipa Ineos, ki je sedaj imela v prvi skupini zgolj še tri kolesarje. Tisti, ki se po padcu niso hitro pobrali so bili absorbirani v zasledovalno skupino. Po padcu je v zasledovalni skupini narekovanje tempa prevzela ekipa Alpecin. Mathieu Van Der Poel je namreč pred dirko veljal za prvega favorita za zmago.
Medtem je iz vodilne skupine 110 kilometrov pred ciljem pobegnila peterica kolesarjev. Akcijo je sprožil prav Mohorič. 105 kilometrov sta se obe veliki skupini združili in bežala je zgolj še ta peterica kolesarjev. Nekaj kolesarjev se je poizkusilo preseliti vanjo, vendar so bili vsi neuspešni.
95 kilometrov pred ciljem so prišli na najbolj zloglasni odsek kock na svetu Arenberški gozd. V njem se je predrla zračnica Davidu Balleriniju (QuickStep). V vodilni skupini so tako ostali zgolj štirje. V ozadju pa se je na tem odseku zračnica predrla tudi Van Aertu, ki je do konca odseka izgubil skoraj minuto proti skupini, ki je vsebovala vse glavne favorite razen Madsa Pedersena, ki je imel še večjo smolo kot Van Aert. Že pred Arenberškim gozdom je enkrat padel, ter doživel dve predrti zračnici, tako da je bil že daleč v ozadju. Na naslednjem odseku kock se je predrla zračnica še enemu ubežniku Casperju Pedersenu (DSM). V ospredju je tako 84 kilometrov pred ciljem ostala trojica Mohorič, Tim Devriendt (Intermarche) in Laurent Pichon (Arkea). Nekoliko kasneje je Van Aert so pomočjo ekipe priključil skupini z ostalimi favoriti.
Sledilo je dvajset kilometrov zatišja. V tem času je prednost ubežnikov narasla na dve minuti. Nato pa je Van Aert naročil Nathanu Van Hooydoncku naj navije tempo. Na sektorju 13 (Sektorji so označeni glede na bližino cilju sektor 1 je najbližji, sektor 29 je najbolj oddaljen) se je tako izoblikovala dvanajsterica kolesarjev, ki je vključevala Van Aerta, Kunga in Van Der Poela. Asgreen je na tem sektorju izgubil stik z najboljšimi. Skupina favoritov je v samo petih kilometrih zmanjšala razliko do ubežnikov za 40 sekund.
Na naslednjem izredno zahtevnem sektorju Mons-En-Pevele je iz bega odpadel Pichon, ki je bil kmalu ujet s strani skupine favoritov, ki je razliko zmanjšala na 40 sekund. Na tem sektorju je pospešil Van Aert in sledila sta mu lahko zgolj Kung in Van Der Poel. Kmalu so ujeli Pichona in Van Baarleja, ki je napadel na prejšnjem sektorju, vendar si je privozil zgolj okoli 15 sekund prednosti. Ta peterica pa je med seboj slabo sodelovala in iz ozadja se jim je priključila še četverica kolesarjev. Van Aert, ki je deloval izredno močno pa je nato 39 km pred ciljem doživel še eno predrto zračnico. Zgolj dva kilometra kasneje se je na naslednjem odseku kock enako zgodilo tudi Mohoriču. Zaradi tega ga je kmalu ujela zasledovalna skupina. Skoraj sočasno se je vanjo vrnil Van Aert, ki pa je porabil kar nekaj energije.
30 kilometrov pred ciljem sta iz zasledovalne skupine skočila Yves Lampaert (QuickStep) in Mohorič. V ozadju so se gledali med sabo in kmalu je napadel tudi Van Baarle. Njegovega napada pravtako ni pokril nihče. Ta trojica si je nato skupaj z Devriendtom nabrala 40 sekund prednosti pred zasledovalci. 22,5 kilometrov pred ciljem pa se je razbila tudi zasledovalna skupina Van Aert, Kung in Jasper Stuyven (Trek) so pustili ostale za sabo. Nato je nesreča z počeno zračnico doletela Stuyvena.
Dirka se je odločila 20 kilometrov pred ciljem na sektorju 5 Champin-en-Pevele. Van Baarle je imel največ moči in se odpeljal preostali trojici. Kmalu zatem je iz te trojice odpadel Devriendt. Mohorič je tudi čez četrti sektor Carrefour de L Arbre, ki je zadnji zelo zahteven odsek na dirki držal razliko desetih sekund do Van Baarleja, vendar je tako njega kot Lampaerta po njem zmanjkalo in Van Baarle se jima je dokončno odpeljal. Iz ozadja so se jima bližali Van Aert, Kung in Devriendt. Vendar sta jih držala na 10-15s dokler ni 7,2 kilometra pred ciljem zaradi trka z navijačem, ki je stal preblizu ceste padel Lampaert. Mohorič sam ni mogel držati razlike in 6 kilometrov pred ciljem so ga zasledovalci ujeli.
Van Baarle je na velodrom v Roubaixu prišel z ogromno prednostjo in slavil največjo zmago v svoji karieri. V sprintu za drugo mesto sta bila Van Aert in Kung močnejša od dvojice, ki je bila v begu več kot 110 kilometrov. Razlika 1:47 med prvim in drugim je bila največja po letu 2010, ko je Fabian Cancellara dobil dirko z natanko dvema minutama prednosti.
